Štiričlanska družina iz Ljubljane živi v 125 kvadratnih metrov velikem dvoetažnem blokovskem stanovanju. Stanovanje je samo po sebi dovolj prostorno in prijetno. Ker pa se otroka približujeta osamosvojitvi in s tem začetku samostojne življenjske poti, bo za potrebe staršev preveliko. Družine se običajno odločijo za prodajo in nakup manjših enot, pri čemer se navadno izgubi nekaj sredstev, saj so manjša stanovanja praviloma dražja. V tem primeru pa se ponuja možnost, da se naredi še en vhod in se kot pri samostojni hiši stanovanje razdeli v dve enoti – večja spodaj za mlajši par in manjša zgoraj za starše. S tem se zagotovi tudi stanovanje za enega od otrok in ne nazadnje oplemeniti vrednost. Ključna je prerazporeditev osnovnih funkcij (kuhinja, kopalnica), po katerih so zdaj dvojne potrebe. Ker so priključki v obeh etažah in ker gre zgoraj za mansardno stanovanje in s tem možnost frčade, je bilo mogoče urediti omenjene funkcije okoli obstoječih sanitarnih blokov, hkrati pa se zgornji prostor odpre proti jugu.

Zaradi skeletne gradnje je v stanovanju možnih nešteto permutacij, kot na primer odpiranje spodnjega stanovanja proti veliki terasi, povečanje ali zapiranje terase/priležne sobe in tako naprej. Rešitev je sledila neki srednji poti, ki zagotavlja vse funkcionalnosti (npr. dodatna soba za otroka v prihodnosti) ob razumni investiciji.

V zgornjem nadstropju konstrukcijska zasnova dopušča prosto razporeditev. Zagotovljena zasebnost v spalnici s pisalno mizo, neposredna povezava s kopalnico z ločenim straniščem ter večji odprt dnevni prostor, na ravnino katerega se dvignemo po stopnišču. Takšno zasnovo omogoči prav projekt stopnišča, ki ga nekoliko povečamo na račun spod njega stanovanja, vendar hkrati dobimo pod stopnicami potrebni prostor za shranjevanje. Včasih je bolje nekje nekaj prostora izgubiti, če ga s tem drugje veliko več pridobimo.