7. 8. 2014 | Besedilo: Urška Kopriva, absolventka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Arhitekturni dialog: Ko prijetno postane še prijetnejše
7. 8. 2014 | Besedilo: Urška Kopriva, absolventka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Pomembni prednosti stanovanja sta velika terasa in atrij, ki sta prijetno nadaljevanje bivalnega dela. Prostori pa niso zasnovani tako, da bi ustrezali štiričlanski družini, v kateri si želijo, da bi bratec in sestrica dobila kar se da udobno skupno sobo.
Želijo si še ureditev dnevnega dela s prostorom za gledanje televizije in delovnim kotičkom. Pomanjkljivost stanovanja sta neuporaben in nepotreben predprostor pred kopalnico in prevelika predsoba. Odločila sem se za zmanjšanje predsobe na račun večjega bivalnega prostora, ki se s to potezo poveča tudi zaradi vključitve predprostora. Povečala sem kabinet, ki bo odslej namenjen prebivanju dveh. Na željo lastnikov je kuhinja ostala tam kot doslej, njeno nadaljevanje pa je pult, ki je uporaben kot delovna in odlagalna površina. Podenj se umaknejo fotelji, kadar niso v uporabi.
Bivalni del je oblikovan enotno, jedilno mizo od prostora za gledanje televizije deli odprt sestav, uporaben z obeh strani. Delno se nadaljuje v kuhinjo in jo tako funkcionalno loči od delovnega prostora. Ko bosta otroka toliko zrasla, da bosta potrebovala svojo sobo, lahko starši spalnico prepustijo enemu od njiju, sama pa se umaknejo v dnevni prostor, ki omogoča raztegnitev sedežne garniture v posteljo, več zasebnosti pa si lahko zagotovijo s premičnimi zavesami.
V otroški sobi je dovolj prostora za igranje in učenje. Za posteljama se po vsej steni razteza sestav polic za igrače, v šolskih dneh pa jih bodo napolnile knjige. Stanovanje s temi spremembami dobi vse, kar je potrebno za zares prijetno bivanje.