16. 12. 2014 | Besedilo: Kristina Capuder, študentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Arhitekturni dialog: Soba raste z otrokom
16. 12. 2014 | Besedilo: Kristina Capuder, študentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Mlada družina si s starši deli medetažno nadstropno hišo. Živijo v delu enega nadstropja, zaradi prostorske stiske pa so sklenili, da uporabijo še drugi del. Razmišljajo, da bi dvignili podstrešje ter vanj umestili dnevno in otroško sobo. Želijo si svetle prostore in kamin.
Ker je obstoječe podstrešje prenizko in pretemno, smo se odločili za dvig strehe. Tako pridobimo potrebno minimalno višino za kakovostno bivanje. Vstopni prostor je dnevna soba, v kateri sta glavna elementa sedežna garnitura in kamin, ki ga povežemo s knjižnim regalom ter ustvarimo prijeten kotiček za branje in sproščanje, še posebno v mrzlih dneh, saj vsak želi biti deležen toplote in ugodja, ki ga vzbuja ogenj.
Postavitev je sredinska – odprt prehoden svetel prostor, ki otrokom omogoča igro, razglede in večnamensko uporabo. Dnevni prostor se konča s knjižno omaro in mizo. Tako ustvarimo domačo pisarno. Od tam prehajamo v prostor dinamike in igre, otroško sobo, ki se prilagaja potrebam otroka. Naročnika zdaj potrebujeta otroško sobo za enega otroka, kot mlada družina pa upoštevajo tudi morebitni nov naraščaj. Zasnovali smo kocko, v kateri lahko spita dva otroka. Večnamenska kocka je sestavljena iz dveh polovic, dveh dvovišinskih ploskev. Ideja izhaja iz enega prostora za igro, učenje in spanje. S potegi predalov ustvarjamo sedeže, stopnice, mizico, v notranjosti shranjujemo oblačila, hkrati pa vse skupaj deluje kot igralo. Nižji del prostora lahko izkoristimo za spanje, višjega pa za razgledno ploščad. V prihodnosti, ko se bo družina morda razširila, tudi igralna ploščad postane prostor za spanje. V fazi odraščanja pa lahko kocko z drsnimi vrati pregradimo in tako prostor ločimo in ustvarimo dve samostojni otroški sobi. Prostor je odprt, svetel, zračen in funkcionalen, prilagajamo ga lahko uporabi in odraščanju otrok. Okneske površine imajo posebno razporeditev, neposreden pogled proti naravi. Bivanje v tem prostoru je poseben užitek, saj ima vsak kotiček, vogal in vsaka linija svoj namen, ki psihološko vpliva na človeka. Njegova zasnova izhaja iz svetlobe, kontrastov, gibanja in volumnov, kar je ključno za dobro počutje in zelo pomemben občutek varnosti.
-----
Arhitekturni dialog – jesenski del
Arhitekturni dialog letos poteka v sodelovanju Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, podjetja Velux Slovenija in priloge Deloindom. Tema natečaja, ki je po novem razdeljen na jesenski in spomladanski del, so mansarde. V vsakem delu Arhitekturnega dialoga bomo sprejeli 25 vlog bralk in bralcev, rešitve zanje pa bodo pripravili študentje višjih letnikov fakultete za arhitekturo.