27. 5. 2014 | Besedilo: Luka Fabjan, absolvent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Arhitekturni dialog: Spalnica kot del bivalnega prostora
27. 5. 2014 | Besedilo: Luka Fabjan, absolvent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Mlada tričlanska družina živi v dvosobnem blokovskem stanovanju,ki bo z odraščanjem malčka počasi postajalo neprimerno predvsem z vidika zasebnosti. Želi si prenove, pri kateri bi upoštevali prostor za otroka.
Ideja ponudi malo drugačno rešitev, kot bi jo pričakovali na prvi pogled, saj se v bivalnem prostoru združita spalnica in dnevna soba, organizirani tako, da se med seboj ne izključujeta, ampak celo dopolnjujeta. Del postelje se namreč lahko čez dan uporabi kot sedalna površina, kar poveča uporabnost dnevne sobe. S takšnim hibridnim ambientom omogočimo uporabo enega izmed preostalih prostorov za samostojno otroško sobo, kar pomeni zadostno zasebnost za vso družino. Zanimiva novost je tudi zastekljen balkon, ki bi ga zaradi njegove funkcije lahko poimenovali delovna soba, igralnica, knjižnica itd. Zaradi obojestranske zasteklitve in zato pomanjkljive zasebnosti je ta prostor oblikovan na nekoliko poseben način. Osnovna zamisel so vodoravno položene deske, ki od zunaj zastirajo poglede in od znotraj usmerjajo pogled v krošnje okoliških dreves. Te police se lahko poljubno regulirajo po višini in tako omogočijo kar najboljši izkoristek volumna. S takšno preobrazbo si lahko zastekljen balkon preuredimo in prilagodimo glede na želeno uporabo in zahteve, hkrati pa poskrbimo za nekaj zasebnosti.
Pri urejanju takšnega stanovanja se ukvarjamo z vprašanji, kateri prostori so si med seboj bolj sorodni ali kateri se bolje ujamejo in kateri ne spadajo skupaj. V tem primeru je otroška soba ločena, saj se teže povezuje z dnevnim prostorom in spalnico. Spalnica je podnevi večinoma neuporabljan prostor, zato ji je v majhnih stanovanjih zelo smiselno najti dodatne pomene.