Potrebe, življenjski slog in interesi članov večgeneracijske družine so različni, včasih se tudi srečajo. Zato je osnovna zamisel ločiti stanovanje za babico od stanovanja mlade družine, hkrati pa dopustiti prehajanje in stike. Tlorisa sta zasnovana tako, da so zasebni prostori na skrajnih delih pritličja, v t. i. spalnih conah, medtem ko so bivalna dela in kopalnici posameznih stanovanj nanizani ob steno med njima in sestavljajo bivalno cono. V kuhinji je prehod med stanovanjema, saj si mlada družina želi, da bi babica občasno popazila na otroke. Kopalnici in kuhinji obeh stanovanj sta umeščeni na območju obstoječega vozla vodovodnih inštalacij.

V stanovanju mlade družine najprej vstopimo v hodnik z dolgo vgradno omaro brez ročajev, ki deluje kot stena. Od tod je vhod v spalnico in otroško sobo. Spalnica je s panelnimi zavesami razdeljena na dva dela. V vstopnem delu sta ločeni garderobi za starše ter zibelka s previjalno mizo. Zavese dajejo občutek intimnosti v spalnem delu.

Kuhinjo sestavljata dva pasova kuhinjskih elementov in vzpostavlja dialog z dnevnim delom. Otočni pult prehaja v jedilno mizo in dnevni regal na drugi strani. Bivalni del je razširjen za širino obstoječe terase, učinek prostornosti in svetlosti daje panoramska steklena stena.

Stanovanje za babico obsega hodnik, ki se nadaljuje v bivalni prostor in v delovno sobo. Spalnica je prostorna in umeščena na istem mestu kot doslej. V nobenem prostoru ni arhitekturnih ovir. Oprema je zasnovana tako, da omogoča prilagajanje. Materiali tal, sten in stropov ter tekstilne in lesene površine v svetlih naravnih tonih, izbrani za oba interierja, se enovito dopolnjujejo.