Balkonski zelenjavni vrt v vrečah

19. 5. 2011 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Julijana Bavčar

balkon, vreče za sajenje, subrstrat, vrt, vrt v loncih, Miša Pušenjak

V zahodni Evropi se prepričanje, da se pridelava zelenjave na majhnih površinah ne splača, čedalje bolj umika gibanju, ki propagira prednosti doma pridelane hrane, če nimamo vrtička, pa na balkonu. Primat na tem področju imajo Britanci, zato ni presenetljivo, da je prav iz njihove domovine v naše trgovine prišla večina pripomočkov za tovrstno vrtnarjenje. Ena od možnosti so tudi tkane vreče, namenjene za sajenje okrasnih rastlin in zelenjadnic. V družini brez vrta ima odločitev za tak način pridelave tudi velik vzgojni pomen za otroke.

Balkonski vrtiček si sicer lahko uredimo tudi v glinenih, lesenih, biorazgradljivih ali navadnih plastičnih lončkih, prednost barvastih vreč, v kakršnih smo pred  časom v enem od Kaliinih centrav videli posajeno solato in začimbnice, pa je v tem, da nam čez zimo ne zavzamejo skoraj nikakršnega prostora. Ko je sezone konec, jih preproto izpraznimo, operemo v pralnem stroju in posušene zložimo. Vse, ne glede na obliko in višino, imajo ob strani drenažne odprtine, da omogočajo odcejanje vode. Ena vreča stane približno 12 evrov.

Izbira zemlje

Po besedah vrtne strokovnjakinje Miše Pušenjak nam bo na balkonu, ne glede na vrsto posode, lepo uspeval ekološki vrtiček. Vanjo moramo seveda nasuti substrat, ki ne vsebuje mineralnih gnojil. Na takšnem vrtičku bodo izpolnjena tudi načela kolobarjenja, saj bomo substrat za vsako rastlino zamenjali, kar bo zmanjšalo možnost bolezni. Če ga bomo kupovali, moramo izbrati namenskega, za gojenje zelenjave, in ne lončnic ali okrasnega cvetja.

Bogat humozen substrat potrebujejo kapusnice, bučnice, plodovke, sladka koruza in krompir. Miša Pušenjak priporoča takšnega brez šote ali mešanico dobro preperelega domačega komposta in vrtne zemlje. Za korenovke je potrebna rahla, dobro odcedna zemlja z manj komposta, ki ji lahko celo primešamo nekaj peska. Vrtnine, ki rastejo kratek čas, torej vse solatnice, nizki fižol in grah bodo najbolj zadovoljne z navadno vrtno zemljo brez dodanega komposta.

Da bi bil pridelek v takšnih razmerah čim bolj zdrav, se odločimo za hitro rastoče in odporne sorte, vrtnine pa kombiniramo z rastlinami, ki preganjajo škodljivce. V želji po čim več pridelka ne smemo pretiravati in moramo upoštevati podobna pravila kot na vrtu, opozarja Miša Pušenjak, in za primer pove, da lahko v enem cvetličnem loncu s premerom vsaj 50 cm pridelamo največ za en obrok mladega krompirja.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE