

Sodobna arhitektura pogosto presega zgolj funkcionalnost in postaja izraz družbenih vrednot, tehnološkega napredka ter odnosa do okolja in dediščine. Predstavljamo pet arhitekturnih projektov preteklega leta, ki s svojo arhitekturno vizijo, materialnostjo in simboliko zaznamujejo prostor in današnji čas. Izbrani primeri sodobne arhitekture z različnih koncev sveta kažejo, kako premišljeno oblikovanje vpliva na način bivanja, gibanja in doživljanja prostora.
Največji muzej na svetu, posvečen eni sami civilizaciji - Veliki egipčanski muzej (Grand Egyptian Museum, GEM) so zasnovali v biroju Heneghan Peng Architects iz Dublina. Projekt, ki je na strateški lokaciji nasproti piramide v Gizi, je stal kar okoli 1,2 milijarde evrov. Muzej predstavlja enega najambicioznejših muzejskih projektov zadnjih desetletij.
Njegova površina je kar 500.000 kvadratnih metrov, notranjost obsega 24.000 kvadratnih metrov stalnih razstav, konferenčne in izobraževalne dvorane, otroški muzej ter sodobni raziskovalno-restavratorski center. Z mogočno stekleno fasado ponazarja obliko piramid.

Zmagovalna rešitev irskega biroja Heneghan Peng Architects temelji na strogi trikotni geometriji, ki je usmerjena k piramidam in s tem vzpostavlja subtilen, a jasen odnos do zgodovinske krajine.
Obiskovalci lahko v njem občudujejo okoli 100.000 artefaktov iz vseh obdobij egipčanske zgodovine, od prazgodovine do grško-rimskega obdobja. Med razstavljenimi eksponati izstopajo predmeti iz grobnice faraona Tutankamona, ki so prvič v celoti razstavljeni skupaj. Med njimi sta spektakularni zlati maski, prestol in kočije.
Vhodni atrij varuje 11-metrski kip Ramzesa II., star približno 3200 let, ki je desetletja stal v središču Kaira, preden so ga preselili k novemu muzeju. Obiskovalce vodi navzgor šestnadstropno stopnišče z razgledom na piramide, povezuje pa ga most za pešce in električna vozila, ki omogočajo neposreden dostop do arheološkega območja Gize
Svetovno razstavo Expo 2025 v Osaki na Japonskem je zaznamovala lesena krožna struktura Grand Ring, ki je nastala po zamisli japonskega arhitekta Sou Fujimota, in ki so jo pri Guinnessovi knjigi rekordov razglasili za največjo leseno arhitekturno zgradbo na svetu.

Gre za 20 m visoko leseno konstrukcijo, z obsegom približno 2 km, po površini pa meri 61.035 kvadratnih metrov. Zgrajena je bila iz približno 27 tisoč kubičnih metrov lesa, med drugim iz japonske ciprese in cedre ter evropskega rdečega bora. Za gradnjo so uporabili kombinacijo sodobnih gradbenih metod in tradicionalnih spojev nuki (pri kateri je vodoravni nosilec vpet v navpični steber), ki se uporabljajo pri gradnji japonskih svetišč in templjev. Pri tem ni uporabljenih vijakov, konstrukcijo pa je mogoče preprosto razstaviti. Arhitekt Sou Fujimoto je zasnovo utemeljil na ideji kroženja – ljudi, idej, materialov in energije.
Stanovanjska stolpnica The Octagon je s 155 metri in 49 nadstropji najvišja stavba v Birminghamu, ki so si jo zamislili v biroju Glenn Howells Architects. V njej je 370 stanovanj.

Kot pravijo v biroju, osmerokotni tloris zagotavlja tudi boljšo učinkovitost gradnje: nižje razmerje med stenami in tlemi, centralizirano jedro za stabilnost in krajše servisne poti ustvarjajo strukturo, ki je hkrati elegantna in ozaveščena o virih – filozofija »manj je več«, izražena v merilu. Osmerokotni tloris naj bi omogočal tudi boljšo osvetlitev stanovanj, raznolike poglede in boljšo vpetost v mestno tkivo. Projekt je del širše regeneracije mestnega središča.
Arhitekti iz biroja Foster + Partners, ki ga vodi Pritzkerjev nagrajenec 89-letni Sir Norman Foster so zasnovali muzej v Abu Dhabiju - Zayed National Museum. Zaznamuje ga pet visokih jeklenih kril, ki zagotavljajo naravno prezračevanje in svetlobo. Omenjene strukture niso le vizualni simbol, ampak so del pasivnih prezračevalnih sistemov in trajnostne zasnove stavbe. Krila so zastekljena, tako da usmerjajo naravno svetlobo v galerije spodaj, in vsako je mogoče individualno nastaviti.

Stavba obsega približno 66.000 kvadratnih površin in vključuje več notranjih in zunanjih galerijskih prostorov. Muzejski prostori so pod nasipom oz. teksturiranimi fasetiranimi ploščami. Nasip predstavlja zaščito notranjih prostorov pred sončnimi žarki in vdorom toplote v stavbo.
V zunanjosti muzeja je zasnovan vrt Al Masar, ki stavbo povezuje z obalo. Vrt, ki združuje krajino in dediščino, je zasnovan kot prostor za druženje. Obiskovalci so vabljeni tudi na senčno pot, ki vodi do razgledne ploščadi na vrhu nasipa, ob vznožju jeklenih kril, ki ponuja panoramski razgled na okolico.

Britansko-indijski kipar Anish Kapoor, eden najvplivnejših in najbolj inovativnih umetnikov našega časa, je oblikoval podzemno postajo Monte Sant’Angelo – Traiano v Neaplju. Vhod v podzemno postajo je navdihnil Dantejev Pekel in vulkanska pokrajina. Zaobljeno biomorfično strukturo v zunanjosti so izdelali iz kortena. Deluje, kot bi vzklila iz tal in vodi v podzemlje, to naj bi bil rezultat Kapoorjevega razmisleka o telesu, mitu in praznini. Kot je dejal avtor, se mu je zdelo pomembno, da poskuša odgovoriti, kaj v resnici pomeni iti pod zemljo. Ideja je bila, da bi predor obrnili navzven, kot nogavico.
Projekt se je začel že leta 2003 kot del širše prenove metro sistema v Neaplju, po več kot dvajsetih letih načrtovanja, razvoja in gradnje pa so podzemno postajo preteklo leto tudi odprli. Projekt je del širšega programa Stazioni dell’Arte — serije arhitekturno-umetniških postaj, ki vključujejo dela priznanih arhitektov in umetnikov ter pomenijo urbanistično regeneracijo.