Frank Gehry umrl pri 96 letih: arhitekt, ki je s titanom in drznostjo spreminjal mesta

V Santa Monici je v petek v 97. letu starosti umrl ameriški arhitekt Frank Gehry, eden najvplivnejših ustvarjalcev sodobne arhitekture. Svetovno slavo mu je prinesel Guggenheimov muzej v Bilbau, prelomna zgradba, ki je industrijsko mesto spremenila v mednarodno kulturno destinacijo. Med njegove najbolj znane projekte sodita tudi koncertna dvorana Walta Disneyja v Los Angelesu ter številne ikonične stavbe v ZDA in Evropi.

Arhitekt, ki je presegel okvire stroke

Frank Owen Goldberg, rojen leta 1929 v judovski družini v Torontu, se je v mladosti preselil v ZDA in se kasneje preimenoval v Gehryja. Diplomiral je na Univerzi Južne Kalifornije, študij urbanizma na Harvardu pa opustil. V 70. in 80. letih je ustvaril ključna dela svojega opusa – drzne, skulpturalne stavbe z nepravilnimi oblikami in kovinskimi fasadami, ki so postale njegov zaščitni znak.

Prelomni Bilbao in globalna prepoznavnost

Leta 1989 je prejel Pritzkerjevo nagrado, najvišje priznanje v arhitekturi. Desetletje pozneje je odprtje Guggenheimovega muzeja v Bilbau sprožilo t. i. efekt Bilbao – pojav, ko arhitektura sama postane gonilo gospodarskega in turističnega preboja mesta. Stavba iz titana, stekla in apnenca je simbolizirala prehod Bilbaa iz industrijske zgodovine v sodobnost in Gehryja dokončno uvrstila med svetovne zvezdnike arhitekture.

Ikone po svetu

Med Gehryjevimi deli najdemo Banko DZ v Berlinu, paviljon Jay Pritzker in most BP v chicaškem parku Millennium, stolp Beekman v New Yorku ter pariški muzej Fundacije Louis Vuitton. Deloval je tudi pedagoško – predaval je na univerzah Yale in Columbia.

Smrt Franka Gehryja pomeni slovo od arhitekta, ki je premikal meje, spreminjal mestne identitete in s svojo vizijo dokazal, da arhitektura lahko postane globalni kulturni fenomen.