César Manrique se je rodil v mestu Arrecife na otoku Lanzarote, kjer je preživel otroštvo, na študij pa se je odpravil v Madrid, kjer je živel in delal, dokler se ni za nekaj let preselil čez lužo v New York. Ob vrnitvi na Lanzarote leta 1968 je najprej postavil skulpturo Monumento al Campesino v kraju San Bartolomé, ki jo je posvetil otoškim kmetom. Na to je še istega leta začel graditi hišo zase v kraju Tahíche, v kateri je danes sedež Manriquove fundacije (Fundación César Manrique) in je na ogled tudi javnosti.

Prepletanje arhitekture in narave

Hišo jo Manrique umestil v vulkansko pokrajino, med vulkanske formacije, ki so nastale med zadnjim izbruhom vulkana (to je bilo med letoma 1730 in 1736). Hiša, ki meri tri tisoč kvadratnih metrov, se praktično zliva s pokrajino, vulkanske kamenine in arhitektura pa se prepletata ter dopolnjujeta. Na zunaj je bela z ravno streho in povsem nevpadljiva, podobno kot druge hiše po otoku. Svojo arhitekturo je Manrique namreč prilagajal naravnim danostim.

Zgornje nadstropje hiše se zgleduje po tradicionalni otoški gradnji, le da jo je arhitekt dopolnil s sodobnimi elementi, kot so veliki prostori, velika okna in svetlobni jaški. Zdaj so tu na ogled njegova dela in seveda prostori, oprema ter arhitektura, ki je še vedno nadvse zanimiva.

Spodnji del hiše je zgrajen okrog petih vulkanskih balonov, ki jih med sabo povezujejo prehodi, izkopani skozi lavo. V te naravne vulkanske balone je arhitekt umestil družabne kotičke: bazen s turkizno vodo, žar, udobne zofe za posedanje ... Ob ogledu si ni težko predstavljati ležernega poležavanja ob hladni pijači v dobri družbi. Vse skupaj pa se prepleta z bujnim in hkrati posebnim rastjem, na katerega Manrique ni pozabil, saj tudi okrog hiše rastejo številni ogromni kaktusi in druge rastline, značilne za ta kanarski otok.

A to ni bila edina hiša, ki jo je na otoku Lanzarote zgradil zase. Leta 1989 se je preselil v novi dom v slikoviti vasici Haria. Tri leta pred tem je začel z njegovo gradnjo na opuščenem in porušenem kmetijske posestvu. Zgradil je sicer novo hišo, a v sozvočju s tradicionalno arhitekturo kmečkih hiš, ki ji je dodal sodobni pridih in nekaj več udobja. Danes je hiša spremenjena v muzej in na ogled obiskovalcem. Ti se lahko sprehodijo po sobah in studiu, kjer je arhitekt in umetnik živel ter ustvarjal vse do smrti leta 1992. Poleg opreme, kot si jo je zamislil, je na ogled veliko zanimivih predmetov z vseh vetrov, ki jih je Manrique spremenil v estetske okrasne objekte.

!!galerija!!

Od skulptur do vrtov

Cesar Manrique je s svojimi zamislimi in vplivom veliko prispeval k današnjemu videzu otoka Lanzarote, saj si je prizadeval za ohranitev tradicionalne arhitekture, tako da se je zavzemal, da niso več rušili starih hiš, ampak jih obnavljali. Prav tako je s svojim vplivom preprečil, da bi zaradi turizma nenadzorovano pozidali obalo. Če se odpravite na ta košček posebne kanarske narave, si lahko poleg omenjenih dveh hiš, ogledate tudi druge zanimive objekte, ki so plod Manriquejevega dela. Na primer, restavracija El Diablo na vrhu narodnega parka Timanfaya (pri njegovi ureditvi je sodeloval tudi Manrique), kjer si lahko ogledate in pojeste meso, pečeno na vulkanskem ognju. 

Podpisal se je tudi pod objektom na razgledni točki Mirador del Rio, ki je prav tako obvezni postanek na potepanju po otoku. Prav tako ne moremo mimo vrta kaktusov, obnovljene kmetije, ki je spremenjena v muzej domače obrti ... 

Njegovo arhitekturo, umetnine in vrtove je mogoče občudovati na različnih koncih otoka. Če vas morda pot vodi do hotela Las Salinas, boste tam lahko občudovali vrt in bazene, ki jih zasnoval Manrique. Sadove svojega dela pa je pustil tudi na drugih Kanarskih otokih. Na otoku Tenerife je, na primer, uredil vrt ob črni vulkanski plaži v mestu Puerto de la Cruz.