»Vsako načrtovanje interierja se začne s spoznavanjem arhitekture in prostorov znotraj nje ter vzporedno s spoznavanjem naročnika oziroma uporabnika,« pravi arhitektka Nina Grm in dodaja, da se večina projektov začne tako, da prostore, ki so predmet obravnave, premerijo in si jih dobro ogledajo, kar je podlaga za posnetek stanja. »Sočasno na začetku projekta poteka tudi 'razumevanje naročnika', saj želimo zlasti dobiti dobro predstavo o tem, kako živi oziroma kaj se mu zdi pomembno v njegovem domu,« pojasnjuje sogovornica.

Ob poplavi različne ponudbe, ki jo imamo na dosegu roke, je težko izbrati in se težje presoditi, kaj bo tisto, kar bo stanovanje spremenilo v dom, v katerem se bomo dobro počutili in se vanj radi vračali. Zato je pomembno, da pred prenovo ali vselitvijo v novo stanovanje povprašamo za nasvet arhitekta, ki nam bo pomagal tako pri zasnovi kot izbiri pohištva, materialov in barv, nam pomagal zasnovati interier, ki bo izpolnjeval zahteve tako po funkcionalnosti kot estetiki.

»Glavno načelo pri oblikovanju notranje opreme je dobro razumevanje izhodišč, ki se nato z našim strokovnim znanjem interpretirajo v projekt. Da naročniku laže prikažemo funkcionalno razporeditev in material­no zasnovo, si pomagamo s 3D-programi za vizualizacijo notranje opreme. Načrtovani interier si tako lahko že dokaj realno predstavlja in ravno to je naš skupni jezik, kjer pridemo do končne postavitve, ki najbolj ustreza življenjskemu slogu stranke,« odgovarja Nina Grm na vprašanje, katerih načel se držijo pri svojem delu.

Glavna izhodišča so po njenih besedah navade, slog naročnika in značaj prostora, v katerem snujejo notranjo opremo. »Vsi materiali in funkcionalno razporejena oprema izhajajo iz proučevanja navad naročnika in prostora. Popolnoma personalizirana oprema po meri naročnika nastane tako, da od njega pridobimo dokaj osebne podatke, na primer, kakšna oblačila ima in koliko, nato pa temu prilagodimo razporeditev v omarah in uporabimo določene sisteme,« še pojasnjuje sogovornica.

Središče doma bivalni prostor

Zdaj živimo drugače, kot smo pred dvajsetimi, tridesetimi leti, prostori so odprti, prehodni, središče je osrednji bivalni del s kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Običajno gre za odprt, svetel večnamenski prostor, ki mu tudi po izkušnjah arhitektke namenjajo največ pozornosti. Razlog vidi zlasti v tem, da se v njem zadržujemo večino časa, ki ga preživimo doma. Zato je pomembno, da je dobro funkcionalno zasnovan, pohištvo v njem primerno izbrano in postavljeno, da je kar najbolj izkoriščen in pravilno osvetljen za različne aktivnosti in priložnosti. Kakor opaža arhitektka, je v zadnjem času znotraj bivalnega prostora kuhinja tista, pri kateri želijo naročniki najbolj optimizirati funkcio­nalnost posameznih elementov z uporabo sodobnih sistemov.

Novi trendi in slogi opreme

Vsako sezono nam ponudniki opreme in dodatkov za dom ponudijo nove kolekcije, nove sloge opreme, nove barvne kombinacije. Ob tem se zastavlja vprašanja, kakšno vlogo imajo modne smernice pri opremljanju doma, saj pohištva v resnici ne menjamo tako pogosto. »Na sam slog oblikovanja interierja zagotovo vplivajo določeni trendi. Velikokrat pride k nam naročnik in nam pokaže primere, ki so mu všeč in bi jih delno želel vključiti v svoj dom. To že dejansko vpliva na sam slog oblikovanja. Se pa zgodi tudi, da kdo želi imeti podoben interier, kot smo ga naredili kje drugje. Vendar ne glede na navidezno podobnost interierjev nikoli nista dva enaka. Vsak je zgodba zase,« odgovarja arhitektka in dodaja, da pri tem odigra pomembno vlogo proučevanje prostora, na primer v manjših prostorih se izogibajo določenih materialov, tekstur, oblik in barv, s katerimi bi jih navidezno še pomanjšali. Trendi oz. slogi oblikovanja interierja so po njenih besedah danes tako raznoliki, da se lahko skoraj vsak slog znajde med trendovskimi.

Napake tu niso najboljša šola

Marsikdo se opremljanja svojega doma loti kar sam, a to se vedno ne izide, kakor bi si želeli. Kot pravi arhitektka, glavne napake, ki jih ljudje brez strokovne izobrazbe naredijo pri opremljanju doma, so tako funkcionalne kot vizualne narave. »Prostori velikokrat niso tako optimizirani, da bi stanovalcem omogočili bivalno okolje, ki ustreza njihovemu življenjskemu slogu. Prav tako naročnik, ki ne pozna sodobnih sistemov in materialov, pogosto ne more doseči popolnega izkoristka prostora in želene vizualne podobe. Znotraj tega se lahko pojavi neskladje,« poudarja arhitektka in dodaja, da se ji pogosto zgodi, da naročnik med projektom pripomni: »Sploh nisem vedel, da tudi to obstaja.« Zato je po njenih besedah lahko lastnik, ki se sam loti opremljanja, prikrajšan za kakšen zelo funkcionalen ali vizualno privlačen element.