Kako AI spreminja arhitekturo: tehnologija pomaga, a arhitekta ne more nadomestiti (VIDEO)

Digitalna orodja in umetna inteligenca že prodirajo v arhitekturo, a človeške empatije in kreativnosti ne morejo nadomestiti.

AI kot pomočnik arhitektom

Digitalizacija v arhitekturi ni nova – a prihod umetne inteligence prinaša dodatne spremembe. Gost Deloindom podkasta na temo digitalizacije gradnje in arhitekture, arhitekt, docent ter prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru dr. Marko Jaušovec, poudarja, da je prihodnost v sodelovanju človeka in tehnologije.

Hitri učinki, a številne pasti

Podobno opozarja tudi dr. Iztok Šušteršič, soustanovitelj in tehnični direktor podjetja LynxCraft. AI orodja lahko hitro ustvarijo impresivne vizualizacije, a te imajo pogosto skrite napake.

Ob tem pa Šušteršič poudarja, da odgovornost kljub tehnologiji ostaja pri projektantu. Programska orodja lahko pospešijo delo, vendar je arhitekt oz. projektant tisti, ki s svojim podpisom jamči za projekt in mora rezultate vedno preveriti.

Rutina tehnologiji, empatija človeku

Sogovornika se strinjata: umetna inteligenca lahko prevzame rutinske naloge – od preverjanja tehničnih podrobnosti do generiranja osnovnih variant. A pri ključnih odločitvah, etičnih dilemah, razumevanju kulturnega konteksta in predvsem pri komunikaciji z naročnikom bo arhitekt vedno nenadomestljiv.

AI lahko arhitektom prihrani čas in zmanjša stres, ne more pa nadomestiti njihove ustvarjalnosti in občutka za ljudi. Tisti, ki bodo tehnologijo znali uporabljati, bodo imeli konkurenčno prednost, še poudarjata sogovornika.

Celoten pogovor z Markom Jaušovcem in Iztokom Šušteršičem poslušajte v novi epizodi podkasta Deloindom. Epizodo v celoti objavljamo spodaj.