Občasno med brkljanjem po spletu zaidem na strani za prodajo nepremičnin. Včasih zato, ker bi si morda nekoč v prihodnosti želela kakšen prostor več kot v obstoječem stanovanju, drugič zato, da preverim, ali bo katero od sosednjih stanovanj znova v prenovi. Zadnji dve leti sta namreč terjali svoj davek. V času zaprtja zaradi epidemije in dela od doma sem (komaj) preživela temeljito prenovo dveh sosednjih stanovanj in energetsko sanacijo fasadnega ovoja bloka, zato se raje psihično pripravim na še kakšno vrtanje po zidovih sosednjih domov.

Tako se torej sem ter tja znajdem na nepremičninskih spletnih straneh. A to mi v zadnjem času bolj kot ne vzbuja neprijetne občutke. Da so cene nepremičnin v Ljubljani šle v nebo, ni treba posebej poudarjati. Očitno je res le nebo meja, če uporabim priljubljeni rek. Kamor koli se ozreš po prestolnici, vznikajo nove stanovanjske pridobitve. Očarljive stare hiše z ogromnimi vrtovi izginjajo, namesto njih pa rastejo 'luksuzne' nepremičnine, ki segajo od roba do roba parcele, vse do pločnika ali ceste. Ogromne steklene površine nam mimoidočim odstirajo pogled v domove, a le, dokler novopečeni lastniki ne obesijo zaves. Te so očitno znova 'in'.

Elitna lokacija, nadstandardna gradnja, prestižni materiali – to so besedne zveze, ki polnijo oglasne strani novogradenj. Besedo 'nadstandarden' v SSKJ razložijo kot »tisto, ki presega navadno, običajno, ustaljeno raven«. Novogradnja sama po sebi ne pomeni luksuza. Parkirno mesto v garaži, odprt kuhinjsko-bivalni prostor, velika okna, dvigalo – vse našteto pripomore k prijetnejšemu in udobnejšemu bivanju, a to ni nujno razkošje. Nekoč mi je v intervjuju za našo prilogo priznani slovenski arhitekt dejal, da so pri projektu gradnje družinske hiše najpomembnejše tri stvari: lokacija, lokacija, lokacija. »Če imaš še tako lepo hišo v nekem nemogočem okolju, je to nesmiselno. In nasprotno. Zato je premislek o lokaciji zelo pomemben.« To ugotovitev lahko prenesemo tudi na življenje v stanovanju. Še kako pomembno je, ali stanovanjski blok stoji ob prometni cesti, ali ob njem raste drevje in ga obdajajo zelene površine ali pa je že nekaj metrov stran sosednja stolpnica.

Moj bivalni privilegij ali nadstandard, če želite, sta makro in mikro lokacija stanovanjskega bloka, v katerem živim. Jutranje prebujanje ob ptičjem petju, ki prihaja iz parka, na katerega gleda spalnica, je neprecenljivo, pravi luksuz in nadstandard hkrati. Senčenje stanovanja na drugi strani s košatimi drevesi v popoldanski poletni pripeki prav tako. Pred petnajstimi leti, ko sva z možem skoraj na vrhuncu nepremičninskega balona kupila stanovanje, si niti v sanjah nisem predstavljala, da bi se njegova cena lahko podvojila. Resda je blok iz šestdesetih let prejšnjega stoletja zgledno urejen, z novo streho in novo fasado, a dobrih 4400 evrov na kvadratni meter, za kolikor se zdaj prodajajo taka stanovanja, je res ogromno. Danes bi si ga težko privoščila.

Ne upam si napovedovati, koliko se bodo cene stanovanj še dvignile, pa tudi odgovora na vprašanje, kdo kupuje luksuzne nepremičnine, ki s cenami dosegajo in presegajo šestmestne številke, ne poznam. Nepremičninski trg še vedno raste. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so bile cene nepremičnin v letu 2021 višje za 15,7 odstotka, kar je največ po 4. četrtletju leta 2007, ko je bilo zvišanje 20,4-odstotno. Najizraziteje so poskočile cene novih stanovanj, in sicer za 20,2 odstotka, cene rabljenih stanovanj pa za 18 odstotkov, še lahko razberemo iz podatkov SURS. Cene rabljenih stanovanj na četrtletni ravni tako nepretrgoma rastejo že dve leti.

Nepremičninski strokovnjaki radi poudarijo, da so cene praviloma posledica osnovnega pravila delovanja trga, torej razmerja med ponudbo in povpraševanjem. Kar pomeni, da se bo rast nadaljevala, dokler ponudba ne preseže povpraševanja. Le kdaj bo to?