Lepi renderji, slabi tlorisi: zakaj številne novogradnje razočarajo šele po vselitvi?

V zadnjih letih trg novogradenj vse bolj temelji na vizualnem vtisu. Investitorji kupce prepričujejo z dovršenimi renderji, velikimi steklenimi površinami, minimalističnimi kuhinjami in obljubami o »nadstandardnem« bivanju. Toda številni kupci šele po vselitvi ugotovijo, da stanovanje, ki je na prvi pogled delovalo popolno, v vsakdanjem življenju ne deluje najbolje.

Dolgi hodniki brez uporabne funkcije, pomanjkanje omar, premajhne predsobe, nepraktične kuhinje in dnevni prostori, v katere je težko postaviti osnovno pohištvo, so težave, na katere danes opozarja vse več arhitektov in notranjih oblikovalcev.

»Oznako nadstandard se res uporablja povsod in mislim, da je izgubila svojo moč, ravno zaradi tega, ker so jo pripisovali gradnjam, ki niso imele N od nadstandarda,« pravi arhitektka Tjaša Justin in dodaja, da je danes pri številnih projektih več poudarka na videzu kot na dejanski uporabnosti prostora.

»V zadnjih letih se je pri novogradnjah močno povečal poudarek na vizualni privlačnosti projekta. Z renderji se prodaja življenjski slog, idealna svetloba, estetsko pohištvo in občutek luksuza. Težava nastane, ko je ta podoba pomembnejša od dejanskega načina bivanja.«

Velik del težave vidi predvsem v investicijski logiki gradnje

»Veliko projektov je zasnovanih z vidika maksimalnega izkoristka investicije. Tlorisi so prilagojeni kvadraturi, številu enot, ki jih investitor želi, in fasadi namesto uporabniku,« pojasnjuje in dodaja, da so posledice takšnih projektov pogosto vidne šele ob opremljanju stanovanja ali po vselitvi. Stanovanja imajo premalo shranjevalnih površin, kuhinje nimajo dovolj delovnega prostora, dnevne sobe pa ne omogočajo smiselne postavitve pohištva.

Arhitektna svetuje, da pred nakupom stanovanja tlorise preverite z arhitektom ali notranjim oblikovalcem. Foto L I G H T P O E T/Shutterstock

Odprti prostori, ki niso več funkcionalni

Eden največjih trendov sodobnih novogradenj so odprti tlorisi z velikimi steklenimi površinami. Čeprav takšni prostori na renderjih delujejo prestižno in zračno, so v praksi pogosto precej manj uporabni. »Odprti tlorisi in steklene površine delujejo atraktivno, a v praksi otežujejo uporabo prostora, kot na primer okna brez parapeta v otroških sobah, kjer je predvidena pisalna miza, velika okna v kopalnici, preveč panoramskih oken, vrat in prehodov v dnevnem prostoru itd. Vse to otežuje smiselno umestitev pohištva,« pojasnjuje in dodaja, da estetika sama po sebi ni problem, dokler ne začne omejevati vsakodnevnega življenja. »Prostor deluje odprt, svetel in zračen, ampak to ni dovolj. Estetika bi morala funkcionalnost dopolnjevati, ne pa jo omejevati.«

Zakaj so starejši tlorisi pogosto bolj uporabni?

Veliko kupcev danes opaža, da imajo starejša stanovanja na podobni ali celo manjši kvadraturi pogosto bolj funkcionalno razporeditev prostorov. A Justinova opozarja, da idealiziranje starejših stanovanj ni povsem upravičeno. »Tako kot danes so bili tudi včasih dobro in slabo zasnovani tlorisi, zato se tudi pri starejših stanovanjih najdejo napake, nepravilnosti in manj funkcionalne rešitve,« pojasnjuje in priznava, da so bila kljub temu številna starejša stanovanja zasnovana bolj racionalno.

»Veliko starejših tlorisov je bilo zasnovanih bolj racionalno in z več poudarka na vsakodnevni uporabnosti. Prostori so bili jasno definirani, z več shranjevalnimi površinami, bolj funkcionalnimi prehodi in manj ‘izgubljene’ kvadrature,« pojasnjuje in dodaja, da imajo današnji kupci sicer res drugačne potrebe kot nekoč, saj si želijo odprte kuhinje, domače pisarne, walk-in prhe in večje dnevne prostore. 

Odprti prostori se slišijo super, vendar je v primeru velikih steklenih površin in mrtvih kotov resnica drugačna. Foto Delpixel/Shutterstock

Na kaj morajo biti kupci pozorni?

Ena največjih napak pri nakupu novogradnje je, da kupci stanovanje ocenjujejo predvsem po vizualnem vtisu. »Kupci naj bodo predvsem pozorni na to, ali prostor dejansko omogoča normalno postavitev pohištva in vsakodnevno uporabo,« pojasnjuje in dodaja, da naj bodo kupci ob ogledu stanovanja pozorni na dolge ozke hodnike, premajhne predsobe, pomanjkanje shranjevalnih površin, veliko mrtvih kotov in prostore z veliko okni ter vrati, kjer je težko umestiti osnovno opremo.

Pomembno je razmišljati predvsem o vsakdanjih življenjskih situacijah

»Pomembno je tudi preveriti, kako stanovanje deluje v praksi; kam bodo šle omare, kje se suši perilo, kam se odložijo čevlji, sesalec ali otroške stvari. Prav te vsakdanje funkcije največkrat pokažejo, ali je tloris res kakovosten.« Sodobne vizualizacije so pogosto namreč izjemno dovršene, vendar lahko pri kupcih ustvarijo povsem napačen občutek prostornosti.

»Pogosto se, predvsem pri majhnih prostorih, uporabljajo širokokotni pogledi, zaradi katerih so prostori videti večji in bolj odprti, kot so v resnici,« opozarja in dodaja, da k občutku luksuza pripomorejo tudi idealna svetloba, minimalistična oprema in popolnoma prazni prostori brez vsakodnevne navlake.

Nekdanji silos postal hotel leta, slovenski arhitekti med evropskimi zmagovalci

»Prostori na renderjih so običajno brez vsakodnevne navlake, svetloba je idealna, mogoče kdo celo pomanjša pohištvo in vse to skupaj ustvari vtis funkcionalnosti in prostornosti, ki v realnosti pogosto ne drži,« pojasnjuje in svetuje, da kupci vedno preverijo realne dimenzije in možnosti postavitve pohištva.

Predsobe so najbolj podcenjen prostor stanovanja

Posebej problematične so po besedah sogovornice predsobe, ki so v številnih novih stanovanjih skoraj neuporabne. »Če njihova lokacija ni vnaprej skrbno načrtovana tako, da se inštalacijske omarice lahko skrijejo v pohištvo, ki ga uporabimo tudi za shranjevanje, dokaj hitro izgubimo velik del stene in predsoba postane nefunkcionalna.«

Prav predsoba pa je prostor, kjer družina vsakodnevno potrebuje največ praktičnih rešitev za shranjevanje. »Zato je izredno nepraktično, da se njena vloga prestavi v druge dele stanovanja,« še pojasnjuje.