Lesena gradnja: Iluzija lebdečih hišic

21. 8. 2019 | Besedilo: Katja Željan | Fotografije: Saša Manojlovič, Jan Čermelj

lesena gradnja, Marko Lavrenčič, Vrhpolje, Theodosius

V stoletnem borovem gozdu tik nas vasjo Vrhpolje, kjer se odpira očarljiv razgled na Vipavsko dolino, je letošnjo pomlad svoja vrata odprla gozdna vasica Theodosius. Pri njeni gradnji je bilo ključno, da jo postavijo s čim manj posegi v naravo, pri hišicah pa je bil uporabljen konstrukcijski sistem lesenih paličij.

Ime Theodosius za gozdno vasico ni bilo izbrano naključno, saj je davnega leta 394 na bližnji skali, ki stoji na vrhu Vrhpolja in na kateri ima še danes mesto križ v obliki črke T, vzhodnorimski cesar Teodozij I. molil za zmago v bitki nad zahodnorimskim cesarjem Evgenijem. A če je krvava bitka pred tisočletji odločala o verski podobi Evrope, je gozdna vasica Theodosius sinonim za varno zavetje in sproščajoč odmik ob pristnem doživetju narave in skrbno izbranem udobju. A ne le to: pri postavitvi gozdne vasice njeni snovalci niso razbili niti ene skale in so podrli zgolj dve drevesi.

V Vipavski dolini bitko pri Mrzli reki dobro poznajo, saj je bila ena najpomembnejših bitk v tem koncu, ki ni zaznamovala le podobe doline in antičnega slovenskega prostora, temveč tudi nadaljnji razvoj zahodnega sveta. Spopad med cesarjem Teodozijem in proticesarjem Evgenijem je bil namreč zaključek državljanske vojne, razplet bitke pa je globoko zaznamoval tudi versko podobo Evrope in sveta, saj si je s Teodozijevim uspehom krščanstvo utrlo zmagovito pot v zgodovino. Zgodovinarji si sicer niso enotni, kje natančno je bitka potekala, zagotovo pa nekje v Vipavski dolini, saj je Teodoziju zmago prinesla – vipavska burja! Ta je nam­reč jemala moč Evgenijevim puščicam in jih obračala nazaj v njihovo smer. V spomin na veličastni dogodek so v bližini Vrhpolja pred desetletjem s spektaklom na prostem obudili spomin na bitko, zmagovalec Teodozij pa je dal tudi ime gozdni vasici.

Dve dlani, ki oklepata notranji prostor

Glavna želja projektanta in investitorja je bila, da pri postavitvi vasice ohranijo naravo v čim bolj neokrnjeni obliki. To je zahtevalo poseben pristop k razmestitvi objektov in komunalne infrastrukture, pa tudi k oblikovanju in konstrukcijski zasnovi objektov. »Primarna misel je bila narediti objekt, ki bo čim manj posegal v okolico, a bo hkrati zagotavljal uporabniku ves standard. Od vsega začetka sem vztrajal, da moramo postaviti na prvo mesto naravo. Posebno pozornost smo namenili umestitvi objektov v prostor tako, da smo podrli le dve drevesi, ki pa smo ju pozneje uporabili za stebre pri nadstrešku skupnega prostora. Ta kriterij je narekoval izbor tehnologije izvedbe in izbor tehničnih rešitev. Dela so se izvajala pretež­no ročno oziroma z manjšo mehanizacijo. Predizdelani elementi niso smeli presegati teže 200 kilogramov, večje steklene površine pa je bilo treba deliti na manjše ravno zaradi teže,« pojasnjuje arhitekt gozdne vasice Theodosius Marko Lavrenčič.

Turistično vasico sestavlja zgolj šest objektov: poleg skupnega boste tu našli še večje in manjše bivalne objekte. Skupni objekt je namenjen sprejemanju gostov, skupnim zajtrkom in druženju. Skupaj s teraso meri 53,6 kvadratnega metra oziroma 235 kubičnih metrov bruto prostornine. Večji bivalni objekt sestavljajo spalnica, kopalnica, finska savna in terasa na 27,1 kvadratnega metra oziroma na 118 kubičnih metrih bruto prostornine, medtem ko ima manjši (brez savne) skupaj s teraso 22,2 kvadratnega metra oziroma 95 kubičnih metrov bruto prostornine.

Vsaka hišica v gozdni vasici ima zgolj en prostor (spalnico s kopalnico in v večjih objektih tudi savno). Vsi bivalni objekti so besedah Marka Lavrenčiča zasnovani kot neke vrste drevesne hiške, ki pa so vseeno vpete v tla med balvane apnenca. Notranjost izžareva z uporabo oljenega krtačenega smrekovega lesa toplino in intimnost doma. Talna keramika predstavlja drobljenec lokalnega apnenca. Zunanja obloga je izdelana iz pasov pločevine corten različnih širin. Tako so poskrbeli za prezračevanje pod pločevino ter dobro mehansko pritrditev obloge na osnovno konstrukcijo zaradi udarov burje. »Če prevedem zasnovo v fizionomijo človeka, je objekt zasnovan kot dve dlani, ki oklepata notranji prostor. Spodnja dlan je v tem primeru kamen, zgornja pa je les. Bivalni objekt ima samo dve odprtini: v celoti zastekljeno vhodno steno med teraso in spalnico ter ležeče 'erker' okno nasproti postelje, ki s svojo poglobljenostjo lahko postane tudi miza,« še razloži sogovornik.

Kot hišice na drevesih

Ker je bila montaža večjih prefabriciranih delov objekta na takšni lokaciji nemogoča, so se odločili za konstrukcijski sistem lesenih paličij, ki so jih izdelali v delavnici. »Ta paličja so bila enostransko zaprta z OSB-ploščami. Posamezne stene so bile zasnovane tako, da je bil mogoč fizični prenos elementa od transportnega sredstva do temeljne plošče,« pravi Lavrenčič. Pri izdelavi temeljne plošče je bila glavna misel, da se mora niveleta objekta uravnotežiti z obstoječim terenom. »Južni rob objekta je tako vedno dvignjen nad teren. Ustvarja se iluzija lebdečih kubusov oziroma hiš na drevesih,« dodaja.

Enostransko zaprti stenski paneli so bili vijačeni na betonsko podlago. Sledila je izvedba inštalacij in toplotne izolacije. Kot zanimivost naj povemo, da je streha lesenih hišic v gozdni vasici Theodosius ravna z nasutjem iz drobirja, medtem ko so na skup­nem objektu uporabili opečno kritino, saj so snovalci vasice želeli doseči povezanost z lokalnim okoljem oziroma transformirati tradicionalni tip strehe v sodobnega. Za ogrevanje objektov so vgradili toplotno črpalko z notranjo split enoto, ki omogoča ogrevanje in hlajenje. »Za primer ekstrem­nejših zimskih temperatur smo pod talno keramiko dodatno položili še električno talno ogrevanje, ki naj bi skrbelo predvsem za ogrevanje tal v kopalnici in spalnici. Zasnova tlorisa in prereza objekta je sicer taka, da je zaščitena na tri neugodne strani neba ter odprta na južno stran z velikim oknom, ki je senčeno z globokim nadstreškom,« poudarja Marko Lavrenčič.

Gozdna vasica Theodosius je gostom odprla vrata letošnjo pomlad. V prvih mesecih med obiskovalci prevladujejo tujci, ki v Vipavski dolini ostajajo v povprečju dva dni. »K nam prihajajo zaradi tipa namestitve, koncepta udobne hotelske sobe v naravi. Opazijo vloženi trud, ki je bil potreben, da smo ohranili prvobitno naravo, stoletne borovce, skalnat teren, poraščen z divjimi šparglji in robidami. Občudujejo izbor naravnih materialov in mojstrsko izdelavo lesenega pohištva iz nanoškega lesa, panoramska stena omogoča stik z naravo čez ves dan. Nasploh se naši gostje navdušujejo nad slikovito in razgibano naravo, vrhunskimi vini in kulinarično ponudbo, iskreno jih preseneča vipavska gostoljubnost. Tukaj dobijo, kar iščejo: pobeg iz stresnega vsakdana in mir,« poudarja Andreja Škrlj, investitorka vasice.



Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE