

V zadnjih letih se na trgu pojavlja vse več digitalnih orodij, ki investitorjem, arhitektom, projektantom in izvajalcem omogočajo hitrejše načrtovanje, boljši pregled nad stroški, lažje usklajevanje dokumentacije in celo uporabo umetne inteligence pri zasnovi objektov.
Gradnja hiše je za večino ljudi največji projekt v življenju. Kljub temu pa številni investitorji še vedno pomembne odločitve sprejemajo na podlagi papirnatih načrtov, Excelovih preglednic in telefonskih klicev. Medtem ko so bančništvo, trgovina in mobilnost že skoraj povsem digitalizirani, gradbeništvo šele v zadnjih letih pospešeno vstopa v digitalno dobo. Pojavljajo se platforme, ki omogočajo hitrejše načrtovanje, pregled nad stroški, 3D-vizualizacije, avtomatizirano pripravo projektov in celo uporabo umetne inteligence pri načrtovanju objektov.
1. FAZA: Iskanje ideje in preverjanje možnosti na parceli
To je faza, ko investitor običajno še ne ve natančno, kakšno hišo želi, zanima pa ga, kaj lahko postavi na parcelo, kako velika naj bo hiša, kakšna orientacija prostorov je smiselna in koliko prostora bo ostalo za vrt, bazen ali teraso.
Slovensko orodje Glog omogoča postavitev hiše na parcelo v tridimenzionalnem okolju. Uporabnik lahko preverja različne postavitve objekta in dodaja zunanje elemente, kot so bazeni, nadstreški ali terase. Prednost takšnih rešitev je predvsem hitra prostorska vizualizacija, še preden investitor naroči idejno zasnovo pri arhitektu.
To je ena najbolj razširjenih platform za začetno načrtovanje prostorov, ki uporabniku omogoča risanje tlorisov, postavitev pohištva, 3D-ogled prostorov in osnovno vizualizacijo hiše. Primerna je predvsem za investitorje brez tehničnega predznanja.
Gre za program, ki ga uporabljajo tudi številni arhitekti in oblikovalci, saj omogoča precej več svobode kot Planner 5D, vendar zahteva nekoliko več učenja.
2. FAZA: Načrtovanje hiše
Ko je parcela izbrana in osnovna ideja oblikovana, nastopi faza projektiranja. Danes vse več projektantov uporablja BIM (Building Information Modeling), digitalni model stavbe, ki ne vsebuje zgolj geometrije, temveč tudi podatke o materialih, konstrukciji, energetskih lastnostih in stroških. BIM omogoča precej boljše usklajevanje med arhitekti, gradbeniki, strojniki in elektroprojektanti ter zmanjšuje možnost napak med gradnjo.

Tole je danes eden najbolj razširjenih BIM-programov na svetu, ki uporabniku omogoča projektiranje, koordinacijo različnih strok, pripravo dokumentacije in izračune količin materiala.
Archicad je pogosta izbira arhitektov v Evropi, njegova prednost pa je uporabniška prijaznost in dobra BIM-podpora.
3. FAZA: Ocena stroškov in finančno načrtovanje
Ena največjih težav pri gradnji hiše ostaja nadzor nad stroški in prav tu se pojavlja nova generacija digitalnih platform.
Slovenska platforma LynxCraft razvija sistem, ki želi povezati načrtovanje, stroškovne ocene, projektiranje in pripravo izvedbe v enoten digitalni proces. Podjetje poudarja uporabo algoritmov, avtomatizacije in umetne inteligence za poenostavitev gradnje individualnih hiš, cilj pa je predvsem večja preglednost nad stroški in hitrejši prehod od ideje do izvedbe.
Gre za priljubljeno platformo za manjše izvajalce in graditelje, ki omogoča pripravo ponudb, ocene stroškov, spremljanje materialov in vodenje projekta.
4. FAZA: Gradnja in koordinacija izvajalcev
Ko se gradnja začne, postane največji izziv koordinacija. Ker so napake pri komunikaciji eden najpogostejših razlogov za podražitve in zamude, lahko investitorjem in vsem vključenim prav pridejo naslednja orodja.
Ta namreč omogoča deljenje dokumentacije, spremljanje sprememb, pregled izvedbe na gradbišču in sodelovanje vseh deležnikov.
Tole je ena najbolj razširjenih platform za upravljanje gradbenih projektov na svetu, uporablja pa se predvsem pri večjih projektih. Koncepti sicer postajajo zanimivi tudi za individualne investitorje.
5. FAZA: Skeniranje, meritve in prenove
Pri prenovah se vse pogosteje uporabljajo orodja, ki omogočajo digitalni zajem prostora. Najbolj vidna so:
MagicPlan vaš pametni telefon spremeni v merilno orodje. Pri načrtovanju namreč omogoča zajem prostorov, izdelavo osnovnih tlorisov in pripravo izmer.
Platforma omogoča ustvarjanje virtualnih ogledov in 3D-predstavitev objektov, ki se vse pogosteje uporabljajo tudi pri načrtovanju prenov in predstavitvi nepremičnin.
»Digitalni zapisi ostanejo za vedno, običajno lahko pišemo tekst, dodajamo fotografije, vodimo dnevnik opravljenih in bodočih opravil, pogodbe, izvajalce, … Skratka vse potrebne in nepotrebne podatke, vezane na gradnjo. Predvsem pa lahko te informacije zelo hitro najdemo v arhivu,« pojasnjuje energetski svetovalec Bojan Žnidaršič in dodaja, da je prednost uporabe tudi ta, da se število napak, ki bi lahko nastale med procesom, zmanjša praktično na nič.
»Projektant preko BIM sistema poda vse pozicije stavbe, izračuna vse potrebne količine materialov in tudi čas, ko bodo vgrajeni. Tudi izvajalcem so dostavljeni ažurni in natančni popisi materialov, njihove tehnične karakteristike in terminski plani. Nadzornik gradnje enostavno preverja količino in kvaliteto vgrajenega materiala. Investitor pa lahko vpliva na proces načrtovanja, ažurno sledi dogajanju med gradnjo in tudi med obratovanjem zaključene gradnje recimo z različnimi garancijami in želenimi servisi ali pa tehnično podporo sistemov s pomočjo tehničnih navodil,« še dodaja Žnidaršič.

Čeprav se danes veliko govori o umetni inteligenci, strokovnjaki opozarjajo, da njena vloga v gradbeništvu za zdaj ostaja predvsem podporna. Največ koristi tako zdaj prinaša pri pripravi različnih rešitev, obdelavi dokumentacije, analizah podatkov, oceni stroškov in optimizaciji projektov, vendar vloga arhitektov, projektantov in inženirjev ostaja ključna. Tudi najnaprednejši sistemi danes namreč še ne morejo prevzeti odgovornosti za projektantske odločitve ali usklajevanje vseh zahtev gradnje.
Kje uporabniki najpogosteje sprejmejo napačne odločitve pri načrtovanju hiše?
»Da ne zaupajo sebi in ne povedo, kaj dejansko potrebujejo. Praktično vsak dan doživljam to med energetskim svetovanjem, da ne znajo ali pa se bojijo povedati, kaj dejansko potrebujejo. Za veliko stvari pri hiši so prepričani, da tako mora biti. Ena takih je recimo svetla višina bivalnih prostorov, kje se smatra, da je 250 cm kar predpisana višina. Pa debeline toplotnih izolacij, pa izbor optimalne toplotne črpalke. Osebno sem prepričan in tako tudi svetujem, da se za vsako družinsko hišo napiše projektna naloga. V njej se opredli obveznosti in naloge vseh družinskih članov (otroci in starejši so praviloma izločeni). To je lahko dolgotrajna in tudi mučna faza, a na koncu bodo šle arhitektu usklajene želje,« še svetuje Bojan Žnidaršič.