

V začetku prihodnjega leta, ko bo izbran izvajalec gradnje, bodo v športnem parku Svoboda na Viču začeli graditi Center plezalnih športov. Novi center bo obsegal 4500 kvadratnih metrov notranjih plezalnih površin ter 940 kvadratnih metrov zunanjih plezalnih sten. Urejene bodo stene za balvansko, težavnostno in hitrostno plezanje. Zmagovalni projekt na javnem natečaju, ki ga je pripravila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), so zasnovali arhitekti Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Tina Kavčič.

»Ključna arhitekturna ideja je bila vključitev gorske motivike oblikovanja v mesto, s katero bo novi center zlasti z izrazitim vertikalnim volumnom zunanjega plezalnega pilona postal znak v prostoru. Volumni visoke dvorane, balvanske lamele in prostostoječega pilona tvorijo kompozicijo razloženih volumnov, ki spominja na gručo raztresenih balvanov v gorah, ki štrlijo iz tal. K temu prispevajo 'orografska' prisekanost, naloženost in razloženost posameznih poševnih volumnov ter oblikovna sorodnost, ki med njimi ustvarja povezanost in likovno napetost, celota pa je v odnosu do okoliškega ortogonalnega urbanizma likovno prepoznavna in oblikovno vznemirljiva,« pojasnjujeta Mojca Gregorski in Miha Kajzelj.
Center bo sestavljen iz glavnega volumna, ki sledi morfologiji teniškega centra, in nizke balvanske lamele, ki razbremenjuje prostor ob Koprski ulici in se navezuje na nizko stanovanjsko gradnjo hiš v Murglah. Takšna zasnova poudarja prehod proti parku, povezuje urbani in parkovni del ter ne ustvarja koridorja ob cesti.
Glavni objekt bosta sestavljala visoka plezalna dvorana in balvanska lamela v obliki črke L. V visoki dvorani so predvidene plezalne stene za težavnostno plezanje, v likovno ločenem volumnu je umeščena plezalna stena reprezentance z velikim previsom, ki je glavni funkcionalni element celote. Balvanska lamela bo vključevala balvanske stene za reprezentanco in rekreacijo, zunanjo balvansko steno za tekmovanja, ki bo takrat, ko ne bo tekem, sestavni del notranjosti. V osrednjem delu na stiku obeh plezalnih dvoran bodo garderobe in servisni prostori, nad njimi pa uprava.

Vhod v center bo umeščen v cezuro med balvansko lamelo in prislonjenim stebrom visoke dvorane. Prekrivala ga bo poševna streha glavnega volumna, sam vhod pa je zasnovan zelo odprto: skozi vhodno stekleno steno in stekleno steno bara se pogled usmeri v plezalno dvorano za rekreacijo, levo pa v dvorano težavnostne stene reprezentance. Ob vstopu pod poševnino strešne plošče, ki tvori nadstrešek, se bo pogled skozi stekleni vetrolov dvignil v celotno višino dvorane.
Objekt je oblikovan tako, da se lahko v prihodnosti prilagodi najširšemu krogu uporabnikov, ki se bodo želeli izobraževati ali trenirati na področju plezalnega športa.
»Prostori notranjih dvoran centra so po obodu zasedeni s plezalnimi stenami. Introvertiran značaj objekta je nadgrajen z razpokami in prekinitvami v fasadnem ovoju visoke dvorane, kjer se kubusi medsebojno in na stiku z nižjimi razmaknejo. S tem je omogočen pogled v notranjost od zunaj in ponoči žarenje navzven, v notranjost pa je prepuščena zadostna količina neposredne svetlobe, s katero je zagotovljena naravna osvetlitev plezalnih dvoran,« pojasnjujeta arhitekta prepletanje zunanjih in notranjih plezalnih površin.
Zunanji visoki tekmovalni steni za težavnost in hitrost na pilonu ter stena za balvansko plezanje na balkonu severne fasade balvanske lamele bodo po besedah arhitektov obrnjene pravokotno z osiščem na široko prireditveno ploščad, ki bo hkrati vstopna ploščad centra in javni prostor mesta. Avditorij se bo glede na razpored tekem obračal k eni ali drugi steni, ob tem pa uporabljal isti prostor. V času, ko ne bo tekem, bo ploščad javni trg mesta z zunanjo teraso bara, namenjeno vsem meščanom. Zunanja plezalna stena rekreacije na vzhodni fasadi bo s svojo pozicijo po mnenju arhitektov prispevala k športnemu značaju objekta in uporabnikom omogočala plezanje v naravnem okolju parka.

Za industrijsko cono Vič je značilen vzorec nakupovalnih centrov s samostojnimi škatlastimi kubusi in parkirišči pred njimi, brez odnosa do javnega prostora. Novi center je zasnovan drugače – z javnim trgom, usmerjenim proti ulici. »V kompoziciji več volumnov je s strani Koprske ulice glavni visoki volumen centra pomaknjen v ozadje in skupaj z dodano nižjo lamelo na jugu tvori črko L, ki definira vstopno ploščad. Ta sega do pločnika ob Koprski ulici in s tem ustvarja enega redkih javnih trgov na tem območju, ki ni zaseden z avtomobili. Hkrati pa je trg funkcionalno utemeljen kot prireditvena ploščad v času tekem.«
Iz utemeljitve žirije
Plezalni center odlikuje domiselna funkcionalna zasnova, ki zagotavlja tekoče in nemoteno odvijanje vseh oblik plezalnih dejavnosti v stavbi in okoli nje. Celovito zamišljena in dosledno izpeljana zasnova notranjosti stavbe se lepo sklada z njeno zunanjo podobo, ki jasno izraža vsebino plezalnega centra.
Novi center se prostorsko in programsko povezuje tudi z odprtim zelenim prostorom v zaledju, kjer je predvidena ureditev novega parka. Arhitekta pojasnjujeta, da s tem objekt vzpostavlja premišljen urbanistični dialog s svojo okolico.
»V centru bodo zagotovljeni optimalni prostorski pogoji in ločeni prostori za treninge slovenske reprezentance v športnem plezanju. Tako bo plezalni šport, ki ima od olimpijskih iger v Tokiu leta 2020 status olimpijskega športa, dobil ustrezen športni objekt nacionalnega pomena. Center je zasnovan po sodobnih načelih odprtosti in dostopnosti za različne skupine uporabnikov in zaposlenih, ne glede na gibalno ali drugačno oviranost,« poudarjata arhitekta Mojca Gregorski in Miha Kajzelj.
Objekt je oblikovan tako, da se lahko v prihodnosti prilagodi najširšemu krogu uporabnikov, ki se bodo želeli izobraževati ali trenirati na področju plezalnega športa. Temu po njunih besedah sledi tudi poimenovanje novega objekta, Center plezalnih športov, za razliko od drugih plezalnih objektov v Ljubljani in tudi drugod. »Področje trajnosti projekt nagovarja z energetsko učinkovito zasnovo, vključitvijo učinkovitih sistemov strojnih inštalacij prezračevanja, ogrevanja in hlajenja ter postavitvijo sončne elektrarne na strehi visokega dela objekta, ne glede na zasnovo zelenih streh na vseh volumnih centra,« dodajata sogovornika.
Gradnja naj bi trajala približno eno leto, vrednost investicije pa bo znana po končanem postopku javnega naročila za izbor izvajalca gradnje.
Plezalni center je pomemben sestavni del športnega parka Vič, ki ga načrtuje in postopno gradi mestna občina Ljubljana. »S predvideno gradnjo na jugozahodnem vogalu zelenih, nepozidanih površin želi investitor tudi oblikovno zaključiti in povezati po OPPN predvideni novi teniški center severno od plezalnega centra ter že zgrajeni gimnastični center v severozahodnem vogalu območja in športno-parkovne ureditve, načrtovane v večjem vzhodnem delu območja obdelave. Tu so na severu predvidena prenovljena športna igrišča na mestu obstoječih, v južnem delu pa parkovna ureditev z ohranitvijo obstoječega gozda in vključitvijo otroškega igrišča,« sta povedala arhitekta. Plezalni center bo, kot še dodajata, v celotni zasnovi športnega parka s svojo ikonografsko pojavnostjo prepoznaven prostorski znak celotnega območja športnega parka in hkrati orientacijski objekt na mestnem zemljevidu.