

Razgled na morje ali jezero je neprecenljiv zlasti na počitnicah. A element vode lahko predstavlja tudi drugačen arhitekturni koncept, ki so ga nekateri slavni arhitekti izkoristili za gradnjo zanimivih in nenavadnih objektov. Poiskali smo pet stavb iz različnih obdobij, ki pripovedujejo zanimive zgodbe arhitekture ob vodi.
Potopljena, viseča, lebdeča, s pogledom, poplavljena – vse to so stavbe, nastale ob različnih oblikah vode v naravi. A voda je naravni element, ki se spreminja. Plima in oseka se spreminjata, pozimi lahko jezero zamrzne, reka pa poplavi, ko to najmanj pričakujemo. Kako so se tega lotili slavni arhitekti in se zapisali v zgodovino arhitekture.

Ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright je leta 1935 zasnoval počitniško hišo (Fallingwater) za naročnika Edgara J. Kaufmanna in njegovo družino, lastnika veleblagovnice Kaufmann’s v Pittsburghu. Naročnik je želel hišo s pogledom na slap, a Wright jo je umestil kar nad sam slap.
Hišo sestavljajo velike konzolne armiranobetonske terase, ki so vpete v osrednjo kamnito konstrukcijo in segajo nad slap, ki ga lastniki iz same hiše ne vidijo, ampak le slišijo. Šumenje vode prehaja skozi celotno hišo. Ta velja za enega najpopolnejših izrazov Wrightove organske arhitekture, pri čemer arhitektura narave ne uporablja samo kot kuliso, ampak se prilagaja topografiji, skalam, vodi, materialom in zvoku prostora. Prav tako velja za eno najpomembnejših stanovanjskih stavb 20. stoletja in najbolj znan primer Wrightove organske arhitekture. Leta 2019 je bila skupaj s sedmimi drugimi Wrightovimi deli vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Zdaj deluje kot muzej, ki je na voljo za ogled širši javnosti.

Arhitekturna biroja BIG – Bjarke Ingels Group in Barcode Architects sta v amsterdamski četrti Ijburg ob jezeru Ijmeer leta 2022 zasnovala stanovanjski kompleks Sluishuis. Gre za arhitekturo stanovanjskega bloka, prilagojeno vodi. Ta projekt spreminja tradicionalni amsterdamski mestni blok z dvoriščem v dveh smereh: proti mestu je stopničast, tako da se obiskovalci lahko povzpnejo na streho; proti jezeru se dviga konzolno in odpira portal, pod katerim plujejo čolni in pristajajo na notranjem dvorišču. V stanovanjih pod konzolo je okno v tleh s pogledom neposredno na vodo pod stavbo.
V kompleksu je 442 stanovanj različnih velikosti in tipologij, od manjših mestnih studiev do večjih stanovanj in dvonadstropnih penthousov. V pritličju so poleg stanovanj tudi javni oz. skupni prostori. Okoli kompleksa poteka sistem pomolov, ob katerih je prostor za 34 stanovanjskih čolnov, manjša plovila, sedežne površine in plavajoče vrtove. Voda je osrednji element arhitekture, in sicer je notranje dvorišče neposredno povezano z jezerom, stavba pa stoji na vodi, na pilotih, dolgih 60 metrov.

Na ostankih pomola 54 nad reko Hudson na zahodni strani Manhattna v New Yorku, ki ga je uničil orkan Sandy, je arhitekturni studio Heatherwick v sodelovanju z newyorškim krajinsko-arhitekturnim birojem MNLA (Mathews Nielsen Landscape Architects) v reko Hudson ’posadil’ 132 betonskih stebrov v obliki tulipanov različnih višin. Nastal je Little Island. Osnovno vodilo je bilo ustvariti nov tip mestnega pomola, ki ne bi bil običajna ravna ploščad nad vodo, ampak tridimenzionalna, valovita krajina. Ostanki lesenih pilotov starega pomola so arhitekte navdihnili za novo konstrukcijsko zasnovo.
Namesto ravne površine se park dviguje in spušča v obliki umetnih gričev, dolin in razglednih točk ter z več prostori za predstave. Različne višine ustvarjajo občutek naravne topografije, čeprav je celoten park dejansko umetna konstrukcija nad reko. Dvignjena krajina hkrati ustvarja zavetje pred vetrom in izboljšuje pogoje za zunanje predstave.

Prva podvodna restavracija Under na skrajnem jugu Norveške v kraju Lindesnes, ki jo je leta 2019 zasnoval arhitekturni biro Snøhetta, je bila zamišljena tako, da se sčasoma popolnoma zlije z morskim okoljem. Potopljena betonska školjka, v kateri je restavracija, na zunanji strani deluje kot umetni greben, ki vabi morske alge in mehkužce, da ga naselijo, ter podpira bogato biotsko raznovrstnost okolice.
Zadnja stena restavracije je enajst metrov široko panoramsko okno s pogledom na morsko dno, skozi katero obiskovalci opazujejo morsko življenje in spreminjanje podvodnega okolja.
Under ni samo restavracija, ampak tudi prostor za raziskovanje morskega življenja. Na stavbi in ob njej so nameščene kamere ter merilni sistemi, s katerimi raziskovalci spremljajo podvodno življenje, njihovo vedenje in spremembe v populacijah skozi čas. Arhitektura tako združuje gastronomijo, turizem in znanstveno opazovanje morja.

Japonski arhitekt Tadao Ando je v kraju Tomamu na japonskem otoku Hokkaido leta 1988 zgradil kapelo s pogledom na umetni bazen, ki ga napaja potok, in zasnoval steno za oltarjem kot ogromno drsno okno. Ko se odpre, med verniki in pokrajino ne ostane nič. Križ takrat ni postavljen v stavbo, temveč je izoliran na vodi, nasproti cerkvenih klopi. S tem postane naravna krajina sama oltarna kulisa. Mirna gladina križ podvoji z odsevom, veter in dež pa podobo nenehno spreminjata. Ta projekt je zlasti študija odnosa med človekom, arhitekturo in naravo. Arhitekt s preprostimi geometrijskimi oblikami in zelo malo materiali ustvari izrazito čustveno in duhovno izkušnjo.