Sodobna pisarna v Ferantovem vrtu: Prostor z zgodbo

Arhitekt Edvard Ravnikar (1907-1993) je zasnoval sosesko Ferantov vrt, ki sodi med njegova najpomembnejša dela, gradili pa so jo postopoma med letoma 1964 in 1975. Soseska, ki jo  sestavljajo stanovanjski bloki z javnimi programi v pritličju, velja za prvi stanovanjski kompleks, ki je v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja ponovno vzpostavil karejski način gradnje. V pritličju javnega, paviljonskega dodatka južnemu nizu stanovanjskih blokov so arhitekti biroja a2o2 arhitekti Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar in Eva Senekovič prenovili poslovni prostor, v katerem zdaj deluje njihov arhitekturni biro.

Zahtevna prenova

Prenova je bila, kot pravijo arhitekti, kljub majhnosti prostora precej zahtevna zaradi specifičnih značilnosti modernistične arhitekture, na primer vidni beton, vidna opeka, minimalni profili zasteklitev, zato so pred prenovo temeljito raziskali gradivo o objektu.

V pritličju Ferantovega vrta so arhitekti biroja a2o2 prenovili poslovni prostor, v katerem zdaj deluje njihov arhitekturni biro. Foto: Ana Skobe

»Na ogledu objekta je bila konservatorka, ki nam je podala usmeritve glede obnove zaščitene substance. Pokazala nam je mesta, kje naj sondiramo, da bi prišli do informacije o prvotnem stanju prostora. Z odgovorno konservatorko Tatjano Adamič smo sproti usklajevali vse detajle – od barv, zasteklitve do delavniških načrtov,« pojasnjujejo arhitekti.

Kar nekaj časa so porabili za razvijanje shem oken in vrat, ki bi zagotavljala tehnološko izboljšavo in hkrati ohranila originalna razmerja in videz. Zamenjati so namreč morali stavbno pohištvo, saj vrata niso tesnila. »Upamo, da bodo naše sheme v pomoč drugim lastnikom pri prenovah pritličij objekta,« še dodajajo.

Odstiranje odvečnih plasti

Prenove so se lotili z omejenimi sredstvi, saj so predvidevali, da večjih posegov v streho ne bo. Med odstranjevanjem oblog pa so odkrili, da je bila tehnološko napačno izvedena, brez vetrne in parne zapore. »Tako smo morali celoten paviljonski del do stare pločevinaste obloge streho odpreti. Na novo smo jo izolirali in izvedli tako, da je prezračevana. Tudi v inštalacijskem smislu je bila ta prenova zelo poenostavljena, večino inštalacij smo ohranili, saj so vezane na obstoječe sisteme. Odstranili smo mavčno-kartonske obloge, ki so obdajale celoten prostor, speskali betonske stene in tako pokazali jedro stavbe, prav tako smo poenotili tlak v celotnem prostoru. Izvedena je bila nova osvetlitev pisarne.«

Prostor so očistili vseh plasti, ki so bile sčasoma dodane. »Želeli smo pokazati bistvo originalne zasnove – velik, odprt in svetel skupni prostor. Tako je nastala enotna lupina, ki sprejme vsebino, zgodbo, ki jo napolni. Bistvo te prenove je, da lahko odstranimo našo premično opremo, prostor pa ostane izčiščen in omogoča kakršno koli nadaljnjo rabo,« še pravijo arhitekti.

Minimalni posegi v prostor

In kako so se z novim interierjem navezali na zgodovino stavbe? »Ohranili smo zasnovo enotnega prostora brez dodatnega pregrajevanja. Odkrili smo originalne elemente, kot so jeklen nosilec v rumeni barvi, opečnate stene iz trboveljske opeke na vhodu, ki so značilen element Ferantovega vrta. Na novo smo naredili lesen opaž na stropu po vzoru obstoječega. Pozneje dodane predelne opečnate stene smo grobo ometali, da se povežejo z obstoječim betonom. V interierju smo izbrali barve, ki se navezujejo na barvno skalo celotnega kompleksa in čas njegovega nastanka,« pojasnjujejo arhitekti in ob tem dodajajo, da so izhajali iz obstoječega stanja prostora in minimalno posegli vanj. »V konceptualnem smislu se nam je zdelo smiselno, da je strop bel in stene sive – da je branje prostora poenoteno,« še pojasnjujejo.

Skozi prenovo se je, kot še pravijo, pokazalo, katere so tiste prvine, ki jih lahko izpostavijo, na primer, okna in stene iz opeke, in kaj želijo skriti, recimo zidarsko opeko pozneje dodanih predelnih sten. Prav tako so želeli pokazati strukturo hiše, da je vidno, kje je nosilno jedro – zato je beton v tem delu prostora očiščen.

Arhitekti zdaj delajo v skupnem odprtem delovnem prostoru, ki pa ga je mogoče pregraditi z dvema zavesama, ki omogočata različne scenarije in uporabo prostora. Pisarna večino časa deluje kot velik skupen prostor, lahko pa se predeli na delovni del, prostor za sestanke in servisni prostor.

»Projekt bi lahko služil kot vzorčni primer, kako prenavljati ostala pritličja v kompleksu Ferantov vrt. Tudi programsko se nam je zdelo nujno, da se pisarna odpira ven, na atrij in dopolnjuje javne programe v pritličju stavbe. V poletnih mesecih imamo vedno odprta vrata, tako smo pri delu sočasno v stiku z življenjem mesta,« so nam še povedali sogovorniki.

Javni interier leta 2024

Za projekt prenove so arhitekti v okviru festivala oblikovanja BIG Design prejeli nagrado javni interier leta. »Avtorji so se prenove lotili na svoj prepoznaven način, in sicer z očiščenjem vseh dodanih plasti, ki so zakrile izvorno strukturo paviljona. Na ta način so odprli enoten prostor, ki s tankočutno dodanimi elementi pohištva, osvetlitve, barve in tekstila zasije z nadgrajenimi arhitekturnimi kvalitetami. V sodelovanju s konzervatorsko stroko so tako razvili študijski pristop, ki bi lahko veljal tudi za prenovo ostalih lokalov v tem nizu,« je svojo odločite o nagradi utemeljila strokovna komisija.