Galerija
Takšni sta po 16 letih stolpnici, na katerih raste 800 dreves
Stolpnici Bosco Verticale po 16 letih: z 800 drevesi in 15 tisoč rastlinami ostajata primer trajnostne arhitekture in dokaz, da lahko mesto uspešno sobiva z naravo.
Stolpnici Bosco Verticale so v Milanu po načrtih italijanskega arhitekta Stefana Boerija zgradili leta 2014. Foto Aleksandra Zorko
Stanovanjski stolpnici Bosco Verticale oziroma Vertikalni gozd v Milanu sta se v minulih tednih odeli v čudovite jesenske barve. Drevesa in grmovnice, ki uspevajo na njunih terasah, so zasijali v rumenih, rdečih in rjavih odtenkih, ki so se lesketali v toplem jesenskem soncu.
Jesensko obarvane rastline kar žarijo ob sončnih dneh. Foto Aleksandra Zorko
Milano, prestolnica mode in oblikovanja, ki se pripravlja na zimske olimpijske igre, tudi jeseni pogosto postreže z nekoliko višjimi temperaturami, značilnimi za obmorske kraje. Tako je bilo tudi tokrat. A obiskovalce še bolj kot mile temperature navdihuje arhitektura, zgrajena na predelih, ki so bili nekoč zapuščeni.
800 dreves, 4500 grmičkov in 15 tisoč rastlin
Stolpnici Bosco Verticale, ki ju je zasnoval italijanski arhitekt Stefano Boeri, sta del mestne četrti Porta Nuova. Visoki sta 110 in 76 metrov. Na terasah stanovanj raste neverjetnih 800 dreves, 4500 grmičkov in 15 tisoč različnih rastlin. Arhitektura stolpnic temelji na konceptu pogozditve mesta, ki prispeva k regeneraciji urbanega okolja in povečuje biotsko raznovrstnost. Tako so v italijanski metropoli znatno razširili zelene površine ter omogočili stanovalcem in okoliškim prebivalcem stik z naravo in svež zrak.
Rastline in drevesa so izbrali glede na višino rasti in dnevno izpostavljenost soncu. Izboru rastlinam so namenili veliko pozornosti. Kar dve leti so potrebovali, da so končali zasaditev, s katero se je ukvarjala posebna skupina botanikov. Vzgojili so rastline posebej za ta namen in v tem času so se lahko počasi prilagodile na razmere, ki jih imajo na terasah na stolpnicah.
Devet stolpnic po konceptu ’navpičnega gozda'
Poleg prvih dveh stolpnic Bosco Verticale v Milanu jih je arhitekt Stefano Boeri zasnoval še sedem, ki so že zgrajene:
– Trudo Vertical Forest v Eindhovnu na Nizozemskem, v njej so socialna stanovanja, dokončana je bila 2020–2021. V tem primeru so projekt urbanega vertikalnega gozda prvič uporabili za socialna stanovanja.
– Wonderwoods Tower v mestu Utrecht na Nizozemskem: stolpnica, ki v višino meri 104 metre, dokončana je bila 2025.
– Easyhome Huanggang Vertical Forest City Complex v mestu Huanggang na Kitajskem: 5 stolpnic, med njimi dve (višina 80 m) zasnovani kot pravi ’navpični gozd’ po milanskem modelu.
– Nanjing Vertical Forest v mestu Nanjing na Kitajskem: kompleks z dvema zelenima stolpnicama (višina 200 m in 108 m), opredeljenima kot 'navpični gozd'; projekt je v fazi zaključevanja, stolpnici pa sta že zgrajeni.
– Tirana Vertical Forest v Tirani v Albaniji: stolpnica, ki v višino meri 75 metrov, projekt so zaključili leta 2024/25.
Zgradili pa naj bi jih še v Lozani (Tower of Cedars, višina 117 m), Dubaju (dve stolpnici visoki 190 in 150 m), Parizu (54 m visoka stolpnica) in Šanghaju, pripravljen pa je tudi projekt, ki naj bi ga zgradili v Kairu v Egiptu (3 nižje zgradbe v višini 30 m).
Vsaj dve drevesi na vsakem balkonu
Posamična stanovanja, velika od 60 do 400 kvadratnih metrov, imajo na terasah vsaj dve drevesi, osem grmovnic in 40 rastlin. Rastline so del arhitekture in mesta, zato se obravnavajo kot skupna dobrina, ki si jo delijo vsi stanovalci, podobno kot avlo ali dvigalo. Zato jih stanovalci ne morejo spreminjati, odstraniti ali zamenjati. Vzdrževanje je centralizirano, zanj pa skrbi skupina strokovnjakov, namakanje se upravlja na daljavo prek digitalnega sistema, ki spremlja stanje rastline in zagotavlja, da ima vsaka rastlina pravo količino vode. To zagotavljajo z zbiranjem in ’recikliranjem’ odpadne vode, na strehi pa so vgrajeni sončni kolektorji, ki zagotavljajo energijo za namakalni sistem oz., za črpanje vode v posamezna nadstropja.
Bosco Verticale je del mestne četrti Porta Nuova. Milano Foto Aleksandra Zorko
Po enakem načelu kot posebej usposobljeni delavci, ki čistijo steklene fasade nebotičnikov, zunanje obrezovanje dreves in grmičkov opravijo profesionalni vrtnarji, ki se z vrvmi, čeladami in varnostnimi pasovi povzpnejo na obe stolpnici, da dvakrat na leto poskrbijo za drevesa.
Zelena fasada
Fasada ni le površina, ampak tridimenzionalni prostor, ki se spreminja z rastjo rastlin in letnimi časi.
»Zaradi prisotnosti dreves in grmovnic Bosco Verticale predstavlja samostojen ekosistem, ki v nasprotju z drugimi fasadnimi sistemi sončne svetlobe ne odbija in ne ojačuje, temveč jo filtrira, s čimer ustvarja prijetno notranjo mikroklimo in pozitivno vpliva tudi na mikroklimo v okolici. Drevesa s svojim senčnim učinkom in evapotranspiracijo uravnavajo mikroklimatske razmere, zmanjšujejo raven vlage in znižujejo površinske temperature do 30 stopinj. S tem se znatno zmanjša potreba po energiji za klimatizacijo notranjih prostorov, temperature v prostorih pa se znižajo za dve do tri stopinje Celzija,« so zapisali v biroju avtorja stolpnic Stefana Boerija.
Po 16 letih
Stolpnici, ki so ju zgradili med letoma 2009 in 2014, po 16 letih še vedno opravljata svojo vlogo, prav tako rastje na njih. V preteklih tednih, ko sta bili odeti v jesenske barve, sta znova navdušili številne obiskovalce, ki prihajajo občudovat prvo tovrstno arhitekturno rešitev na svetu.
Zimske OI v Milanu in Cortini
Čez dobrih 12 tednov bo na nogometnem stadionu San Siro v Milanu zagorel olimpijski ogenj, 6. februarja 2026 se bodo namreč začele jubilejne 25. zimske olimpijske igre Milano Cortina. Dvajset let po OI v Torinu bodo znova v Italiji, tokrat prvič v zgodovini v dveh mestih hkrati.
Sorodni članki
Najbolj brano
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
