Zaživela bo platforma za izmenjavo rabljenih materialov

V Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so v okviru Javnega razpisa za zeleni prehod v kulturi začeli s projektom Platforma rabljenih materialov, ki kot pilotni projekt želi postati vzor za krožno gospodarstvo v kulturi.

»Kulturne ustanove z vsakim programom proizvedemo številne konstrukcije, scenografije in druge začasne strukture, ki jih po zaključku programov ne potrebujemo več. Ti materiali so pogosto zavrženi kot odpadek ali shranjeni v skladiščih brez jasnega načrta uporabe. Projekt Platforma rabljenih materialov izhaja iz dejstva, da je materialnost našega vsakdana posledica ekstrakcije virov iz naravnega okolja, česar se pri vsakdanjem delu pogosto ne zavedamo,« pojasnjujejo v MAO.

Za uvod v platformo, ki bo za uporabnike zaživela spomladi, so na ogled postavili instalacijo muzejskih materialov. Foto Arhiv MAO

Ob tem dodajajo, da proizvodnja novih konstrukcij kljub podnebni krizi spremlja številne kulturne programe, saj kulturne institucije nimajo jasno izražene zaveze o trajnostni zasnovi začasnih struktur, še manj pa izdelane metodologije o ponovni, krožni rabi materialov, iz katerih so sestavljene. Zato so, kot še pravijo, sprejeli aktivno vlogo pri naslavljanju tovrstnih vprašanj, z namenom, da s konkretnimi zgledi k podobnemu razmisleku in ukrepanju spodbudimo tudi druge javne ustanove v Sloveniji.

Gre za pilotni projekt MAO, pri katerem razvijajo metodologijo za kategorizacijo materialov, platformo za njihovo izposojo in ponovno uporabo ter preizkušajo scenarije za širšo uvedbo upravljanja materialov v kulturnem sektorju. Tako so letos poleti v muzejskem skladišču začeli vzpostavljati zbirko materialov, odprtega sistema za izmenjavo, izposojo in ponovno uporabo odsluženih muzejskih razstavnih elementov. Kot še pojasnjujejo, trenutno poteka popis obstoječih kosov, kategorizacija in vnos v digitalno bazo, ki bo omogočala pregled nad razpoložljivimi materiali.

Pri osvežitvi dela Fužinskega gradu – skupnostnega prostora za prebivalce Fužin in kraj za muzejske in družabne aktivnosti so uporabili izključno s ponovno uporabljenimi kosi. Foto Luka Karlin

Osvežitev prostorov fužinskega gradu s ponovno uporabo

»Funkcionalnost in potencial zbirke materialov smo najprej preizkusili kar sami, pri osvežitvi dela Fužinskega gradu, ki je danes skupnostni prostor za prebivalce Fužin in kraj za muzejske in družabne aktivnosti. Ob prenovi sto kvadratnih metrov prostora smo si zadali, da mora biti ta izvedena izključno z orodji in materiali iz muzejskega skladišča ter s podarjenimi predmeti in materiali drugih institucij ter posameznikov,« pravijo v MAO.

Prenovo sta zasnovala arhitekta Manca Košir in Jan Kozinc. Posebna omejitev je bila, kot še dodajajo, da sta arhitekta projektirala na podlagi razpoložljivih materialov, in ne obratno. »V praksi to pomeni, da je načrt nastajal vzporedno z razpoložljivostjo kosov, kar je zahtevalo visoko mero improvizacije, prisotnosti na lokaciji in stalne komunikacije med vsemi sodelujočimi.«

Prenovo sta zasnovala arhitekta Manca Košir in Jan Kozinc. Foto Luka Karlin

Prostor tako danes tvorijo fragmenti preteklih razstav in odsluženih postavitev, kot so Universum Plečnik, BIO 26, Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja, deli scenografij z gledališke predstave v Drami ter celo pleksi steklo, ki je v času epidemije služilo kot zaščitna pregrada v recepciji muzeja, ob prenovi pa je bilo uporabljeno za izdelavo okna. Celoten ambient so popestrili z velikimi sobnimi rastlinami, ki so jih podarili obiskovalci muzeja, ki so se odzvali na poziv k donaciji rastlin, ki so prerasle njihove bivalne prostore.

Najprej instalacija, nato platforma

Za uvod v platformo, ki bo za uporabnike zaživela spomladi, so na ogled postavili instalacijo muzejskih materialov, s katero želijo za pot krožne rabe in trajnostnega ravnanja z materiali navdihniti tudi druge. »Instalacija Materiali, elementi, prototipi prvič javno predstavlja kategorizirane materiale in elemente iz skladišča muzeja. Ti so bili izhodišče tritedenske delavnice študentov Fakultete za arhitekturo UL, ki so na podlagi odsluženih razstavnih gradnikov razvili prototipe razstavnih konstrukcij. Na delavnici so testirali smernice za zasnovo začasnih struktur, kot so modularnost konstrukcij, uporaba standardnih dimenzij in elementov, nezahtevnost sestavljanja ter metode reverzibilnega pritrjevanja, s ciljem omogočiti, da se konstrukcije po uporabi razstavijo in postanejo vir za nove prostorske posege,« so še povedali.

Instalacija Materiali, elementi, prototipi prvič javno predstavlja kategorizirane materiale in elemente iz skladišča muzeja. Foto Arhiv MAO

Avtor projekta je MAO (vodja Maja Vardjan), medtem ko so pri instalaciji sodelovali študenti Fakultete za arhitekturo UL.

Kot napovedujejo, bodo platformo za javnost, posameznike in druge kulturne organizacije odprli junija 2026. Takrat bodo zainteresirani materiale lahko prevzeli, si jih izposodili ali jih uporabili za nove projekte. Tako vzpostavljajo model krožnega delovanja, ki omogoča bolj trajnostno ravnanje z materiali in viri ter tudi cenovno dostopnejšo kulturno produkcijo.

»Če želimo, da kultura ostane prostor inovacije in odgovornosti, moramo oblikovati načine delovanja, ki niso v nasprotju z vrednotami, ki jih zagovarjamo. Zbirka materialov in primer prenove muzejskih prostorov sta le začetni zgled, da bodo prihodnje razstave in prostori nastajali z mislijo na trajanje, sodelovanje in okoljsko pravičnost,« sklenejo v MAO, ki omenjeni projekt razvijajo v okviru Javnega razpisa za zeleni prehod v kulturi 2024–2026, ki ga izvaja Ministrstvo za kulturo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.