Družinska hiša v beli barvi, ki očara z galerijo in notranjim drevesom

Družinska hiša, ki jo tokrat predstavljamo, je umeščena v naselje stanovanjskih hiš, a v bližini narave in z lepimi pogledi na okoliške griče in travnike. Pod arhitekturo hiše, ki sledi legi in lokalnim značilnostim, so se podpisali v biroju KUB arhitektura. Zasnovali so jo v treh etažah, ki omogočajo dobro prostorsko in funkcionalno razdelitev po željah in potrebah družine.

Tloris je zasnovan odprto in pretočno, pri čemer osrednji dnevni prostor izstopa z dvojno višino. Foto Miha Bratina

»Zasnovali smo funkcionalno razporeditev prostorov, ki družini omogočajo prostor za druženje, hkrati pa tudi umik v individualne prostore za delo in počitek,« so zapisali v biroju KUB arhitektura. Kuhinja, jedilnica in dnevni prostor so povezani z zunanjo teraso, ki se nadaljuje tudi v zunanji bazen. Pritlični del hiše se deli na dva dela: dnevno-bivalni prostor s pisarno na severu in spalni del z garderobo, kopalnico in spalnico za starša. V mansardnem delu sta dve otroški sobi in galerija s pogledom na dnevno-bivalni prostor v pritličju.

Arhitekturna zasnova hiše je bila že v izhodišču zelo kakovostna in premišljena, zato po besedah arhitektke Sanje Premrn, ki je oblikovala interier, projekt ni vključeval posebnih izzivov. »Naša naloga je bila zlasti nadgradnja prostora s skrbno izbranim pohištvom, materiali in detajli, ki so poudarili obstoječe prostorske kvalitete.«

Kuhinjo poleg bele barve zaznamujejo rebraste teksture. Foto Miha Bratina

Dvojna višina v pritličju

Tloris je zasnovan odprto in pretočno, pri čemer osrednji dnevni prostor izstopa z dvojno višino, ki omogoča vizualno in prostorsko povezavo z otroškima spalnicama v mansardi. »Ta vertikalna odprtost pomembno prispeva k občutku prostornosti in povezanosti celotne hiše,« pravi arhitektka. Glavna spalnica je umeščena v pritličje, do nje pa se dostopa mimo kuhinje skozi garderobno sobo. Sprva so razmišljali o ločitvi tega dela z notranjimi vrati, vendar so se na koncu odločili za odprto rešitev, saj ta »ohranja pretočnost prostora in poudari občutek kontinuitete med posameznimi prostori«.

Nežni odtenki za umirjen dom

»Glavna vizija interierja je bila ustvariti topel, umirjen in prijeten bivalni prostor. Izhodišče predstavljajo nežni bež toni, ki jih subtilno dopolnjujejo zlati kovinski poudarki. Ti prostoru dodajo občutek elegance in prefinjenosti,« pojasnjuje arhitektka.

Spalnica za starša je umeščena v pritličje. Foto Miha Bratina

Interier tako zaznamuje zelo umirjena, nevtralna barvna paleta brez izrazitih poudarkov. Po besedah arhitektke so se osredotočili na nežne, svetle odtenke in uporabo naravnih materialov, ki v prostor vnašajo toplino in občutek domačnosti.

»Čeprav osebno pogosto posegam po temnejših poudarkih, mi je oblikovanje interierjev z drugačnimi izhodišči vedno zanimiv strokovni izziv. V tem primeru smo se za prevlado bele barve odločili zaradi želje po svetlem, zračnem in umirjenem ambientu. Kontrast in značaj prostoru dodaja notranje drevo, ki s svojo izrazito zeleno barvo vnaša naraven poudarek in živost. Toplino pa ustvarjajo naravni materiali – parket ter hrastov les na vratih pohištva v dnevnem prostoru in predprostoru, ki belino uravnotežijo in prostoru dodajo občutek domačnosti,« odgovarja arhitektka na vprašanje, zakaj so se odločili za prevladujočo belo barvo.

Rebrasta tekstura se ponovi na drsnih vratih kopalnice. Foto Miha Bratina

To nežno barvno paleto so dopolnili z dekorativnimi tkaninami in dodatki. »Z veliko tekstila smo želeli prostor dodatno zmehčati – bele prosojne zavese, svetla preproga ter oblazinjeni stoli ustvarjajo prijeten, mehak ambient. Tudi postelja je v celoti oblazinjena, izbrani dodatki, kot so svetila, nočne omarice in klubska mizica, pa so zaobljenih oblik, kar še dodatno poudari nežnost in umirjen značaj interierja,« pojasnjuje sogovornica.

Interier pa zaznamujejo tudi rebraste teksture. To so uporabili v kuhinji, pa tudi na steklenih drsnih vratih v kopalnici in kabinetu, s čimer so po besedah arhitektke ustvarili povezan videz.

Kontrast in značaj prostoru dodaja notranje drevo. Foto Miha Bratina

Svetila za bolj intimen občutek

Pri zasnovi osvetlitve so posebno pozornost namenili višini prostora. »Zaradi visokega stropa smo zavestno izbrali nižje umeščena svetila, ki pomagajo ustvarjati bolj intimen. Talno svetilo ob sedežni garnituri ter viseča svetila nad kuhinjskim otokom in jedilno mizo definirajo posamezne funkcionalne cone ter prispevajo k ambientalni osvetlitvi. Splošno osvetlitev dopolnjujejo diskretno razporejena vgradna spot svetila, ki zagotavljajo enakomerno in razpršeno svetlobo v celotnem prostoru,« je še povedala arhitektka.

Ob tem dodaja, da projekt odraža sodoben pristop k bivanju, kjer minimalistične linije, naravni materiali in svetle, odprte površine ustvarjajo občutek prostornosti in miru. »Subtilni detajli povezujejo različne prostore, medtem ko notranje rastline in naravna svetloba vnašajo toplino in organski kontrast, kar prostoru daje sodoben, a hkrati prijeten in dovršen značaj.«

Je bela res dolgočasna? Arhitektka Tjaša Justin razloži, zakaj je Pantone presenetil svet