Stanovanje, ki meri 

58 kvadratnih metrov, z dvema sobama, kopalnico in osrednjim bivalnim prostorom ne ponuja razkošne kvadrature. In prav zato je bilo bistveno, da se prostor čim bolje funkcionalno organizira in dobro izkoristi shranjevalne površine. Še pred začetkom snovanja interierja se je tloris nekoliko spremenil. Na hodniku ob vhodu so bile predvidene dodatne sanitarije, ki so jih še pred izgradnjo bloka odstranili in na ta račun nekoliko povečali kuhinjo, s podaljšanjem stene v bivalni prostor pa pridobili prostor za večji del shranjevalnih površin v stanovanju.

»Kot oblikovalsko izhodišče se nam je ponudilo ustvarjanje ravnovesja med moškim in ženskim estetskim pristopom. Prostorsko zasnovo stanovanja smo zaradi sprememb iz ožjih v bolj odprte prostore in obratno brali kot pot oz. kot serije pogledov. V kadrih, ki se nam odpirajo z vsakim korakom globlje v stanovanje, smo želeli ustvariti harmonijo nasprotij – volumnov in praznin, svetlih in temnih barv, svetlobe in sence ter mehkih in oglatih potez. Z uporabo velikih oglatih in majhnih zaobljenih volumnov ter treh bež odtenkov smo s pohištvom ustvarili uravnoteženo podlago, ki smo jo dopolnjevali s skrbnim izborom svetlih in temnih ter grobih in mehkih tkanin,« pojasnjujejo arhitekti iz idea:list studia.

Bež odtenki in zaobljene linije

Osrednji bivalni prostor združuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Jedilno mizo so postavili vzdolž stene. Na eno stran so namesto stolov umestili klop in tako pridobili nekaj dodatnih sedišč, ki jih naročnika potrebujeta ob obiskih večjih družb. »Veliko oblazinjeno naslonjalo v obliki kroga na prvi pogled deluje kot neobičajna likovna poteza, ki pa s previdno načrtovano razdelitvijo in nadaljevanjem v obliki srebrnih linij na steni ter klopjo s prostorom za zelenje deluje kot podlaga in vezni člen z drugimi pohištvenimi elementom v prostoru,« pojasnjujejo arhitekti zasnovo jedilnice. Dnevni del stanovanja zaznamuje turkizno modra modularna zofa s premičnim taburejem, ki omogoča dodatne uporabe sedežnega pohištva.

Prostor za sprostitev

Prostor v spalnici, ki je bil predviden za kotno omaro, so spremenili v manjši garderobni prostor, ki je od spalnega dela ločen z drsnimi vrati. Dodatne shranjevalne površine v spalnici so v visečih omaricah nad posteljo. Te po besedah arhitektov zaradi mehkega oblikovanja delujejo kot niša vzglavja. »Z mehkobo, ki smo jo dosegli med drugim tudi z vizualnim umikom shranjevalnih površin, ki mu kot nasprotje služijo tekstilije in tapete v globoki turkizni barvi, smo na sicer majhni kvadraturi ustvarili prostor umika in sprostitve.« Nočno omarico z dvema funkcijama (uporablja se lahko tudi kot lepotilna mizica) so umestili na eno stran postelje.

!!galerija!!

»Kopalnico, ki je že imela položeno keramiko, smo v celoto povezali z uporabo enakih volumnov, barv in rezkanj, kot se pojavljajo v preostalih prostorih. Velika omara skriva pralni in sušilni stroj, dodatne shranjevalne površine smo umestili v ozko visoko omarico, ki ob vhodu v prostor sramežljivo odseva v velikem okroglem ogledalu,« dodajajo arhitekti.

Hodnik, ki se odpira proti bivalnemu prostoru

Na dolgem hodniku je veliko shranjevalnih omar, ki segajo od tal do stropa. S pojemajočim ritmom navpičnih zarez v površino omar in premišljeno postavitvijo ogledal so arhitekti hodnik navidezno razbremenili težkih volumnov in ga odprli proti osrednjemu prostoru. »Oblikovanje volumnov v hodniku neposredno komunicira z oblikovanjem visokega elementa pri televizijski omarici. Ta se s skoraj nevidnim mehkim prehodom nadaljuje z lahkimi prosojnimi zavesami, ki prostor nežno objamejo in skupaj z difuzno svetlobo, ki pronica skozi nežne odtenke tekstila, ustvarijo lahkoten ambient. Kontrast ambientu pa ustvarjajo pohištveni elementi in abstraktne tapete v temno turkizni barvi,« so še povedali arhitekti.

Največji izziv interierja je bilo po njihovih besedah oblikovati harmoničen in kontrasten ambient na sicer precej majhni kvadraturi, kjer je bilo treba večino prostih sten izkoristiti za shranjevanje. To so med drugim dosegli tudi z uporabo bež odtenkov. »Skoraj vsak element je sestavljen iz treh bež tonov, kar nevidno ustvarja različne globine in sence. Te prostoru dodajo dimenzijo in navidezno prostorsko razkošnost. Verjamemo, da je bilo to za mizarje precej neugodna želja, saj smo na ta račun imeli kar nekaj sestankov in usklajevanj,« so pojasnili arhitekti, kaj je bil največji izziv pri snovanju interierja.

»Kot jing in jang predstavljata navidezno nasprotni sili, ki dajeta svetu ritem in dinamičnost, a hkrati tvorita harmonično celoto, tako komplementarnost v oblikovanju interierja predstavlja likovno ravnovesje – prostor harmonije.«

PREBERITE ŠE: Nova zgodba v starem mestnem jedru