Interier družinske hiše, kjer stopnišče povezuje kuhinjo, jedilnico in dnevni prostor

Projekt oblikovanja interierja družinske hiše so v biroju Atelje Izba začeli že med gradnjo objekta, ki ga je zasnovala arhitektka Katarina Hostar. Zasnovo interierja so pripravili za vhodni del, kuhinjo in osrednji bivalni prostor. »Izhajali smo iz želje po svetlem, umirjenem domu, kjer se arhitektura, materiali in vsakodnevni rituali povežejo v smiselno celoto,« pojasnjuje notranja oblikovalka Gea El Habashy Ahec iz biroja Atelje Izba.

VIDEO: Kako prenoviti kraško hišo, ne da bi izgubila svojo dušo (Ljubo Lah in Kaja Berlot)

Tloris, prilagojen življenju družine

Tloris je bil po njenih besedah arhitekturno dobro definiran, tako da so ga s projektom notranje opreme le še dodatno izpilili. »Med ključnimi izzivi so bili nekoliko premajhna kuhinja, umestitev barskega sedenja in iskanje primernega prostora za morebitno kaminsko peč ob zunanji steni. Naročnika sta si želela tudi nekoliko bolj odmaknjen in intimen sedežni del dnevne sobe, hkrati pa je bilo treba v interier vključiti izvedene nosilne stebre ob stopnišču, a hkrati ohraniti zračen in pretočen prostor,« je še povedala notranja oblikovalka.

Kuhinjo so zato pomaknili v območje prvega dela stopnišča in ga poravnali s stopniščem, ki vodi v mansardo. S tem so pridobili skoraj 40 centimetrov, kar je pri zasnovi kuhinje pomenilo veliko spremembo. V temnejši del ob stopnišču so umestili dodatne visoke shranjevalne elemente, delovni pult pa je lahko ostal ob naravni svetlobi.

Kuhinjo so pomaknili v območje prvega dela stopnišča in ga poravnali s stopniščem, ki vodi v mansardo. S tem so pridobili skoraj 40 centimetrov, kar je pri zasnovi kuhinje pomenilo veliko spremembo. Foto Luka Vunduk

Ob vstopu v hišo prostor zaznamujejo stopnice, ki vodijo proti bivalnemu delu in naprej v mansardo. Namesto da bi ostale zgolj komunikacijski element, so jih vključili v zasnovo interierja in preoblikovali v klop, ki povezuje vhodno garderobo, kuhinjo in bivalni prostor. Tako so kuhinjski niz lahko podaljšali proti vhodu, ga odprli proti naravni svetlobi in ustvarili osrednje mesto druženja.

En element, več različnih funkcij

S premišljeno umestitvijo klopi in podstavka za morebitno kaminsko peč so arhitekti povezali tri funkcije. Klop je postala del jedilnice, ki so jo pomaknili bližje televizijski steni, keramični podstavek omogoča poznejšo namestitev kamina, celoten element pa se nadaljuje v televizijsko omarico in nato v sedalni del ob vogalnem oknu dnevnega kotička.

»Okno je bilo umeščeno premišljeno, saj ponuja čudovite razglede, ob katerih je mogoče uživati tako s sedežne garniture kot s sedalnega dela televizijskega elementa. Ta se ob sedežni garnituri ne zaključi, temveč se nadaljuje vse do zadnje stene,« pojasnjuje Gea El Habashy Ahec.

Naročnika sta si želela nekoliko bolj odmaknjen in intimen sedežni del dnevne sobe. Foto Luka Vunduk

S premišljeno prerazporeditvijo jedilnice so ustvarili tudi dovolj prostora za barske stole ob kuhinjskem otoku, ne da bi pri tem zmanjšali udobje jedilnega dela.

Nosilni stebri ob stopnišču so predstavljali prostorski izziv, ki so ga po besedah notranje oblikovalke spremenili v prednost. Med njimi so zasnovali odprt knjižni regal, ki ločuje jedilnico od dnevnega prostora, hkrati pa oblikuje prijeten, nekoliko intimnejši kotiček za počitek. Preostali prostor pod stopnicami so namenili dodatnemu shranjevanju in ga vključili v celovito zasnovo opreme po meri.

Prav elementi med kovinskimi stebri so bili tudi eden izvedbeno najzahtevnejših delov projekta. Njihova izdelava je zahtevala usklajevanje mizarja, izvajalca mavčnokartonskih oblog in pleskarja.

»Danes rešitev ne deluje zapleteno, vendar je proces zahteval zelo dobre vhodne informacije in veliko natančnost pri izvedbi. Pomagali smo si z vertikalnimi mizarskimi letvicami, ki za dva centimetra segajo čez vogale mavčnokartonskih oblog. Tako smo ustvarili trpežnejši in estetsko bolj dovršen stik različnih materialov ter zmanjšali možnost poškodb pleskarskih robov. S panelom smo zaščitili tudi prehod ob stopnicah,« razloži sogovornica.

Stopnice so vključili v zasnovo interierja in jih preoblikovali v klop, ki povezuje vhodno garderobo, kuhinjo in bivalni prostor. Foto Luka Vunduk

Teraco za izhodišče materialne zgodbe

»Materialna paleta temelji na naravnem hrastu, toplih peščenih in terakotnih odtenkih ter organskih teksturah. Izhodišče interierja pa predstavlja tlak v videzu teraca. Naročnika sta se želela izogniti parketu in vinilu, vendar ju je skrbelo, ali je mogoče tudi brez njiju ustvariti topel in prijeten ambient.

»Ko smo v salonu keramike zagledali vzorec izbrane keramike v videzu teraca, smo vedeli, da je to tisto, kar iščemo. Že pri našem predizboru je bilo jasno, da ima pravi značaj. S specifičnim izborom barvnih odtenkov opleska, opreme in tipskih kosov smo nato ustvarili prav tak učinek, kot sta ga naročnika opisovala,« pravi notranja oblikovalka.

Teraco so uporabili v vhodnem delu in vzdolž celotne keramične klopi v bivalnem prostoru. Med obema poudarkoma se pojavi bolj nevtralna keramika, ki se zlije z osnovnim tonom teraca. Tako material ne prevlada, temveč izstopi na skrbno izbranih mestih in poveže posamezne dele hiše v celoto.

Barva kuhinje, izbrana svetila in oprema po meri nadaljujejo materialno zgodbo, ki jo je začrtal tlak.

Odpiranje prostora proti naravni svetlobi

Pomembno vlogo v interierju ima naravna svetloba, pri čemer je dobro izhodišče ponudila že arhitekturna zasnova hiše. Pri načrtovanju notranje opreme so se zato držali načela, da prostor odpirajo proti svetlobi. Visoki kuhinjski elementi so postavljeni ob hodniku, v notranjem oziroma temnejšem delu hiše, medtem ko se nizki kuhinjski niz in otok usmerjata proti oknom. Tako delovne površine ostajajo svetle, prostor pa deluje odprto in zračno.

V kuhinji so se poigrali tudi s teksturo keramike na steni in na hrbtni strani otoka. Ta interierju doda globino in značaj, zato prostor za prijeten videz ne potrebuje veliko dodatne dekoracije.

»Družina prisega na zaprte elemente, zračne prostore in minimalizem v smislu ’manj je več’, vendar ne na račun hladnega ali sterilnega videza,« poudarja arhitektka.

Pri razmisleku o naravni svetlobi ne smemo pozabiti tudi na senčenje, poudarja sogovornica. Pri načrtovanju so upoštevali tudi možnost, da notranjih zaves morda ne bo. Ker v prostoru ni parketa, je bilo treba še več pozornosti nameniti akustiki. Izbrali so več oblazinjenih elementov, uvedli dodatne členitve in v osrednji del umestili odprt knjižni regal, ki poleg ločevanja prostora pomaga tudi pri ustvarjanju prijetnejše akustike.

Ob vstopu v hišo prostor zaznamujejo stopnice, ki vodijo proti bivalnemu delu in naprej v mansardo. Foto Luka Vunduk

Rešitve, ki olajšajo vsakdan

Interier skriva več neopaznih, a zelo premišljenih funkcionalnih rešitev ki olajšajo vsakdanje življenje. Notranja oblikovalka izpostavlja tri. Ena izmed njih je dodatna visoka omara v predprostoru, ki je nastala zaradi zamika kuhinje. Namenjena je zlasti shranjevanju sezonske obutve. Povezana je s podaljškom klopi, ki se preoblikuje v stojalo za dežnike in ponuja prostor za vsakodnevno obutev.

Funkcionalen detajl se skriva tudi v zasnovi kuhinjskih ročajev. Kuhinja ima horizontalne členjene ročaje, med delovnim pultom in ročajem pa je približno dva centimetra široka reža. »Ta prostor omogoča, da med brisanjem pulta vanj potisnemo krpo, roko ali desko. Pri tovrstnih kuhinjah je ta detajl pogosto izpuščen, vendar je za uporabnika zelo pomemben, saj močno olajša vsakodnevno uporabo. Naročnika sta se nam zanj še posebej zahvalila,« še pravi notranja oblikovalka.

Tretja manj opazna rešitev je shranjevanje v nizkem delu klopi pod vogalnim oknom, ki ob sedežni garnituri poteka vse do zadnje stene. V njem je prostor za polnjenje elektronskih naprav, njegova zgornja površina pa služi kot priročno odlagališče za kozarec, daljinski upravljalnik ali knjigo. »Klubska mizica je pogosto polna ali nekoliko odmaknjena, zato je prijetno imeti odlagalno površino pri roki tudi takrat, ko smo udobno nameščeni na kavču,« dodaja sogovornica. Pod keramičnim delom klopi so predvideli tudi prostor za košaro z drvmi, če se bodo stanovalci v prihodnosti odločili za namestitev kaminske peči.

Projekt, kot poudarja notranja oblikovalka, je nastal v tesnem sodelovanju z naročnikoma in mizarstvom, ki je po idejni zasnovi izdelalo opremo po meri. »Nastal je dom, ki svojo pravo podobo dobiva skozi vsakodnevno življenje – v prihodih in odhodih, skupnih obrokih, tihih večerih ob nežni svetlobi ter pogledih proti goram.«

Ozelenjene strehe in fasade: modna muha ali nuja v vse bolj vročih mestih?