

Osnovno vodilo pri oblikovanju interierja dobrih 130 kvadratnih metrov velike hiše je bila čim bolj unikatna zasnova, ki je pisana naročnikom na kožo. »Uporabili smo naravne barve in materiale ter jih začinili z zeleno barvo. Veliko smo se ukvarjali z materiali in detajli, da je res vsak element nekaj posebnega in skladen z zasnovo hiše. V bivalnem delu smo tako ustvarili kar nekaj takšnih mikro ambientov, vsak ima kakšno posebnost, na primer, kuhinja z otokom ima zeleno barvo, bivalni del ima dodatno okensko nišo za branje, stopnice so hkrati podest z rastlinami in predali,« opisuje arhitektka Vivijana Zorman glavno vizijo interierja hiše.

Lastniki so v interierju po besedah arhitektke želeli eno izstopajočo barvo, tako so skupaj izbrali umirjeno zeleno. Prav tako so želeli odprto spalnico in delovni prostor ter povezavo s preostalim delom hiše, nasploh pa čim bolj svetel interier. Bili so, kot še dodaja, zelo naklonjeni neobičajnim rešitvam, hkrati pa so si želeli domačnosti.
Tako zdaj v njihovem domu prevladujejo svetel hrast, kvarc, siva, bež, bela in zelena barva ter rdeči poudarki. »Zelena je nevtralna, pomirjujoča in brezčasna, povezujemo jo z naravo. Rdeča pa vprostor vnese dinamiko in življenje – deluje kot vizualni poudarek, ki razbije monotonost,« pravi arhitektka.

Tloris in posledično prostori so zelo odprti. V pritličju je praktično en velik prostor in nekaj manjših podpornih prostorov (kopalnica, tehnični prostor). Preko lebdečih stopnic se tudi bivalni prostor povezuje z mansardo. Tam imata spalnica in delovna soba (hkrati tudi soba za goste) steklene stene namesto polnih in se tako povezujeta s hodnikom in preostalim delom hiše. Kot zelo funkcionalno povezane prostore arhitektka izpostavlja še garderobo, utiliti in kopalnico, ki omogočajo krožni promet ter funkcionalno uporabo vseh treh.

Veliko pozornosti so namenili tudi osvetlitvi. »V mansardi smo imeli možnost razporeditve svetil, saj strop še ni bil zaključen. V pritličju pa smo morali izbrati rešitve, ki je upoštevala že obstoječe izpuste v betonski plošči, zato smo se odločili za uporabo zaokrožene tračnice v beli barvi, da deluje čim bolj skladno z interierjem in ne moti pogleda na preostale bolj poudarjene elemente. Tračnica omogoča večjo fleksibilnost v smislu postavitve posameznih reflektorjev, ki jih lahko prosto premikaš po vodilu in osvetliš tiste elemente in dele prostora, ki potrebujejo več svetlobe ali poudarka,« pojasnjuje arhitektka. Dekorativna svetila so v črni barvi. Takšno je svetilo nad jedilno mizo, ki je kljub volumnu, zelo nežno. Na steni ob stopnicah pa so sestavili kompozicijo iz šestih stenskih svetil, ki svetijo v steno. Na ta način so po besedah arhitektke osvetlili stopnišče in dekorativno steno ob njem, hkrati pa ta kompozicija svetil deluje kot stenska umetnina in poseben element v prostoru.
Kaj premišljen interier vnaša v vsakodnevno življenje uporabnikov?
»Interier je za tiste, ki jim dom veliko pomeni, odraz njihovega načina življenja. Če uporabnik ceni lepoto, dom ni le prostor, ampak vizualni navdih in varno zavetje, kjer se estetika prepleta z občutkom domačnosti. Takšen dom mora brezhibno podpirati vsak njegov korak – naj bo to kulinarično ustvarjanje, fokus pri delu ali popoln odklop pred zaslonom. Ko je prostor oblikovan s konceptom in hkrati premišljen do zadnjega procesa, interier postane tisti tihi partner, ki vsakdan spremeni v lepšo izkušnjo,« odgovarja arhitektka Vivijana Zorman.
Stopnice brez ograje vedno vzbujajo pozornost. V omenjeni hiši so bile že v osnovi predvidene kot lebdeče, pripravljen pa imajo tudi načrt za minimalističen ročaj, a ga zaenkrat naročniki še niso montirali, ker ni bilo potrebe. »Ko enkrat živiš v hiši, se na stopnice brez ročaja zelo hitro navadiš. Če bodo v prihodnosti ročaj potrebovali, imajo vse potrebno, da ga izvedejo in ne bo moteč za celotno vizualno podobo. Če bi šlo za družino z majhnim otrokom ali pa stopnice, ki jih morajo uporabljati vsi, ki pridejo v hišo, bi se zagotovo odločili za ograjo,« pojasnjuje sogovornica.

V interierju hiše je še kar nekaj zanimivih in inovativnih rešitev. Na primer, večnamenski podest pod stopnicami z oblogo iz kvarca, ki skriva predale in korito za rastline, hkrati pa služi tudi kot ena od stopnic. Tudi kuhinjski otok izstopa s kovinskim zaokroženim okvirjem, pa posteljni naslon, ki objema posteljo, kopalniška omarica v niši. »Vedno se trudimo, da ima vsak projekt kakšen drugačen, unikaten element, ki je narejen prav za ta interier in za konkretnega naročnika, hkrati je to naš podpis,« še pravi arhitektka.

Ob tem dodaja, da se omenjeni interier hiše do trendov notranjega oblikovanja opredeljuje z zavestno distanco. »Ne izhaja iz sledenja aktualnim smernicam, temveč iz premišljenega odziva na prostor, načina bivanja in dobro počutje uporabnika. Kljub temu se v projektu prepoznajo elementi sodobnih oblikovalskih usmeritev, vendar ti niso izhodišče oblikovanja, temveč njegova naravna posledica. Trendi so prisotni bolj kot tiha podlaga v ozadju — kot del širšega kulturnega in vizualnega konteksta, ki neizogibno vpliva na oblikovalsko podzavest. Projekt tako gradi na ravnovesju med naravo in bivalnim prostorom, na kakovosti materialov, prostorski pretočnosti in dolgoročni relevantnosti, namesto na kratkotrajnih estetskih zapovedih,« odgovarja arhitektka na vprašanje, kako bi ta projekt umestila v širši kontekst sodobnih trendov na tem področju.