Tisti, ki živite v stanovanjskih blokih, imate najbrž precej izkušenj z bolj ali manj prijaznimi sosedi in njihovimi navadami. Sama se imam za urejeno, za marsikoga najbrž celo preveč, vsaj kar se čistoče in reda tiče, in uvidevno do soljudi. S sosedi sem imela vedno dobre odnose. Razumem življenje v bloku, kjer se 'vse sliši', od tega, da ti kdaj kaj pade na tla, da se glasno pogovarjaš, da je več obiskov hkrati glasnih, ko govorijo in se smejijo drug čez drugega, do tega, da se slišijo sosedov televizor, sesalnik in mešalnik, pa včasih tudi kakšne živahnosti iz spalnice. Življenje v bloku pač. Na tovrstne glasove se navadiš, včasih ti gredo na živce, drugič jih niti ne slišiš. Trudiš pa se, da jih pri vsakodnevnih opravilih čim manj proizvedeš.

Kaj je prelomna točka, da pozvoniš pri sosedih in tečnariš zaradi drobtin na balkonski polici?

A v petnajstih letih, kolikor živim v zdajšnjem stanovanju, mi ni prišlo na pamet, da bi sosedom 'težila', ker se občasno sliši hoja v copatih s trdim podplatom ali ker so na moji okenski polici pristali njihovi lasje. Vzela sem v zakup. Tako življenje ima tudi veliko prednosti, spoznaš prijazne ljudi, s katerimi poklepetaš, si izmenjaš kakšno domačo dobroto ali pozvoniš, če potrebuješ pomoč. Vem, da vsi sosedje pač niso taki, a vseeno živim v prepričanju, da 'se dobro vrača z dobrim'. Tudi ko gre za prijaznost in komunikacijo s sosedi.

PREBERITE ŠE: Kolumna: In tako sem se zbudila v nadstandardni nepremičnini

Za mirno sožitje v bloku se je treba vsekakor potruditi, a hkrati se je treba zavedati svojih pravic in dolžnosti. 

Dogodek izpred nekaj tednov mi je dal misliti in mi kar ne da miru. V mojih možganih vrta vprašanje: kaj je prelomna točka, da pozvoniš pri sosedih in tečnariš zaradi drobtin na balkonski polici? Pri čemer se prej niti ne prepričaš, od kod bi lahko bile. Zaradi umazane okenske police, že sicer polne cvetnega prahu in drugih delcev iz zraka, ne pa, recimo, zaradi vrtanja v stene na umirjeno nedeljsko popoldne. Kaj bi šele bilo, če bi vrteli glasno glasbo po deseti zvečer? Vsakdo ima lahko slab dan. Sitnega partnerja ali partnerko. Osornega nadrejenega v službi … Morda vse to ali pa nič od tega. Kakšne prioritete imaš v življenju, ali če vprašam drugače, kako dolgčas ti mora biti, da te tako ujezi umazana polica?

Odgovora ne poznam. A dobro vem, da je v življenju treba bitke pametno in premišljeno izbirati. Nekatere so pomembne in vredne boja, druge so nepomembne in za v 'predal pozabljeno'. Preden narediš prvi korak, je treba vdihniti in pretehtati, za kaj boš porabil energijo, širil dobro voljo ali stresal slabo nad sosede. Malce umazana okenska polica zagotovo ni ena od njih. Zgodba o njej pa veliko pove o ljudeh, spoštovanju, sobivanju, premišljenosti … Za mirno sožitje v bloku se je treba vsekakor potruditi, a hkrati se je treba zavedati svojih pravic in dolžnosti. To pa je že druga zgodba.