

»Projekt hiše se je začel kot pobuda mladega para, ki sta želela obstoječi hiši, v kateri živijo njuni starši, dodati manjši prizidek za rešitev lastnega stanovanjskega vprašanja. Po uvodnem sestanku smo ugotovili, da se ob hiši nahaja kakovostna zazidljiva parcela, ki omogoča lažjo uresničitev njunih želja in kakovostnejšo gradnjo,« pojasnjujejo v biroju od-do arhitektura, kako so začeli s projektom zasnove hiše za mlado družino.

Parcela leži na južnem obrobju vasi, kjer se strnjena struktura naselja zaključi in preide v odprto krajino. Gre za nepravilno pravokotno zemljišče, orientirano v smeri severovzhod–jugozahod, ki se rahlo spušča v isto smer. Na južni strani meji na kmetijska zemljišča z visoko, gosto vegetacijo, vas pa se na tem mestu naravno zaključuje.
»Hiša stoji na območju Krasa, kjer je značilna varčna in preudarna gradnja. Tradicionalne kraške hiše so bile vedno zasnovane premišljeno: ometane v zemeljskih tonih, z ozkimi pokončnimi okenskimi odprtinami, opečnato kritino in simetrično dvokapnico ter vratnimi odprtinami z značilnimi kamnitimi okvirji – jertami,« pojasnjujejo arhitekti in dodajajo, da temu izročilu sledi tudi zasnova omenjene hiše.

Hiša, ki meri 115 kvadratnih metrov, je oblikovana kot podolgovat volumen, ki sledi liniji terena. Zato je parcela razdeljena na dva dela: javno stran, ki je obrnjena proti cesti, in intimnejše zasebno dvorišče. Proti cesti so vhod in servisni prostori, proti dvorišču pa spalnice, dnevni prostor je umeščen na vogal hiše in se odpira na tri strani. »Objekt je preudarno vpet v rahlo padajoč teren, zato so bili zemeljski izkopi minimalni, dostop z avtomobilom in zunanje bivalne površine pa naravno speljane. Okolica je utrjena s suhim opornim zidom, ki zamejuje teraso in dopolnjuje sonaravno ureditev okolice,« še pravijo arhitekti.

Osnovni podolgovati volumen hiše je razčlenjen na dva dela, ki sta združena pod enotno streho iz tradicionalnih opečnatih korcev. En del služi kot shramba, v drugem so bivalni prostori, med njima pa je nadstrešek za avtomobil in servisni vhod. »Poseben poudarek predstavlja sodobna reinterpretacija kamnite jerte, ki razčleni veliko panoramsko zasteklitev na obeh straneh hiše. Jerta je postavljena v os središča in deluje kot spomin na tradicionalni element, hkrati pa predstavlja novo uporabo – kot udobna klop za druženje,« so še povedali sogovorniki.
Pet značilnosti tradicionalne kraške arhitekture
– Kamen kot osnovni material: Apnenec je bil na Krasu edini dostopen material, zato so vse hiše, ograje in zidovi grajeni iz njega. Pogosti so suhozidi – zidovi brez malte.
– Masivna, kompaktna oblika: Hiše so imele debele zidove (50–80 cm), majhna okna in zaprto zasnovo, da so se ubranile burje in ohranile toploto.
– Težke strehe: Sprva kamnite plošče, kasneje opečni korci. Strehe so bile položne in zelo težke, da jih veter ni odpihnil.
– Borjač (dvorišče): Hiše in gospodarska poslopja so sestavljala zaprto dvorišče, obdano z zidom. V središču dvorišča je bil skoraj vedno vodnjak (štirna) za zbiranje deževnice.
- Posebni arhitekturni elementi: Kalona (portal ali kamnit steber pri vhodu), kamniti portali, okenski okvirji in zunanja kamnita stopnišča.
Dnevni bivalni prostor je na skrajnem koncu objekta, odprt na tri strani in z volumnom do ostrešja, zaradi česar je v prostoru kljub zmerni velikosti občutek zračnosti in prostornosti.
Interier je po materialih in barvah umirjen. Les dopolnjujejo beli in sivi odtenki, ki ne preglasijo pogledov skozi velike steklene površine.
Več fotografij zgoraj v galeriji.