Mansarda: svetel družinski dom z odprtim tlorisom in kaminom

Mansardno stanovanje ponuja veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Pod streho namreč nastajajo zanimiva, razgibana in kakovostna stanovanja ter še bolj domiselni interierji. Eno takšnih predstavljamo v nadaljevanju. Pod prenovo in zasnovo interierja se je podpisala arhitektka Polona Senčar Otoničar iz biroja 4. Hiša.

Osrednji poudarek bivalnega dela je tristransko zastekljen kamin. Foto Tinaanže Photography

Mansarda, ki je na vrhu stanovanjske hiše, meri približno 120 kvadratnih metrov. Lastniki so se zaradi nepotimalnega tlorisa, ki ni več ustrezal potrebam štiričlanske družine, odločili za temeljito prenovo in prilagoditev razporeditve prostorov. Po besedah arhitektke Polone Senčar Otoničar je zaradi mansardnega prostora tlorisna zasnova določena tudi z nagibi strehe in višino stropov, kar je vplivalo na celoten koncept interierja.

Sprememba tlorisa in nova razporeditev prostorov

»Tloris je bil pred prenovo precej drugačen. Obstoječo razporeditev smo z manjšimi prilagoditvami ohranili pri obeh otroških sobah in manjši otroški kopalnici, preostali prostori pa so bili povsem na novo razporejeni,« pojasnjuje sogovornica. Tako je na mestu nekdanje kuhinje nastala večja kopalnica, nekdanja dnevna soba pa je postala spalnica. »Največji prostor v mansardi, kjer je bila prej velika spalnica s pisarno in kopalnico, smo v celoti namenili skupnemu bivalnemu delu: kuhinji z otokom, jedilnici, dnevni sobi in shrambi, ki se diskretno skriva za kuhinjskimi elementi. Cilj je bil ustvariti odprt, logično zasnovan bivalni prostor z izhodom na balkon,« je še povedala arhitektka.

Eden največjih izzivov je bila osvetlitev prostorov, saj ni bilo mogoče dodajanje strešnih oken. Foto Tinaanže Photography

Kot še pravi, so bile želje naročnikov zelo jasne. Tako so si zlasti želeli prostorno kuhinjo z velikim otokom, nov kamin, dovolj veliko jedilno mizo za druženja s prijatelji, manjšo pisarno za delo od doma, dve kopalnici ter shrambo. »Želeli so svetel interier, ki bo deloval odprto in domače, hkrati pa dovolj praktično za vsakodnevno družinsko življenje,« pojasnjuje sogovornica.

Pri zasnovi interierja je tako izhajala iz obstoječih danosti mansarde, zlasti pozicij inštalacij, višinskih omejitev in nosilne konstrukcije. »Želela sem ustvariti svetel, zračen in funkcionalen dom, kjer ima skupni prostor osrednjo vlogo. Največji prostor smo zato namenili skupnemu bivanju, manjši prostori pa so razporejeni bolj intimno in umirjeno,« še dodaja. Barvna paleta je umirjena, temelji na beli barvi, ki po besedah arhitektke prostor optično poveča in dodatno osvetli, ter na toplih lesenih poudarkih, ki interierju dodajo občutek domačnosti. Za poudarek in zato, da prostor ne bi deloval preveč nevtralno, so dodali nežno zeleno barvo, ki jo lahko opazimo na kuhinjskih ličnicah, okrasnih blazinah … Pohištvo je oblikovano po meri posameznih prostorov, otroški sobi pa sta barvno zasnovani povsem individualno in prilagojeni željam otrok.

Pohištvo je oblikovano po meri posameznih prostorov, otroški sobi pa sta barvno zasnovani povsem individualno in prilagojeni željam otrok. Foto Tinaanže Photography

Izzivi in omejitve

Pri snovanju in opremljanju prostorov se arhitekti srečujejo tudi z izzivi in omejitvami. Kot pravi sogovornica, jih je bilo tudi pri tem projektu kar nekaj, na primer obstoječe pozicije inštalacij, višine kolenčnih zidov in s tem povezane višine prostorov, pa obstoječi vhod v stanovanje, ki ga ni bilo mogoče prestaviti.

A eden največjih izzivov je bila osvetlitev prostorov. »Zaradi obstoječe sončne elektrarne na strehi ni bilo mogoče dodajanje novih strešnih oken. Kjer je bilo mogoče, smo obstoječa okna nekoliko povečali, primanjkljaj naravne svetlobe pa nadomestili z dobro načrtovano umetno osvetlitvijo. Svetle barve opreme dodatno pripomorejo k občutku svetlosti in odprtosti prostora,« poudarja arhitektka.

Leseni tramovi in kamin

Mansardo zaznamujejo masivni leseni tramovi. »Mansarda je sestavljena iz dveh konstrukcijsko različnih delov, montažnega lesenega in zidanega. V montažnem delu so bili stropovi precej nizki, zato smo jih dvignili in izdelali nove tramove. Strope smo odprli do slemena, s čimer smo prostor dodatno povečali,« pojasnjuje arhitektka in dodaja, da so lesene tramove izpostavili in jih uporabili tudi kot nosilce LED-osvetlitve. Enak pristop so ubrali v zidanem delu mansarde, kjer so prav tako odprli strop do špice in pokazali konstrukcijo ostrešja. »Leseni elementi tako niso le konstrukcijski, ampak tudi pomemben estetski in svetlobni element prostora,« še pojasnjuje.

Prostor pod nagibi strehe in ob kolenčnih zidovih so funkcionalno izkoristili v vseh prostorih, tudi v otroški sobi. Foto Tinaanže Photography

Osrednji poudarek bivalnega dela pa je po besedah arhitektke tristransko zastekljen kamin, umeščen v središče prostora. »Deluje kot vizualno in funkcionalno središče dnevnega prostora ter mu dodaja toplino in značaj.«

Po besedah sogovornice je bil zanjo celoten projekt dobra izkušnja. »Komunikacija s stranko in tudi z izvajalci je bila dobra. Stranka je izbrala dobre izvajalce, kar je pri takšnih prenovah zelo pomembno, zato je prenova potekala brez večjih zapletov,« je še povedala. Sama izvedba je trajala približno šest mesecev., a velik del projekta je bila priprava, ki je obsegala tako idejno zasnovo, vse izvedbene načrte kot tudi natančno načrtovanje notranje opreme. »Dobra priprava je bila ključna, da je izvedba lahko potekala mirno in organizirano. Projekt je bil voden celostno, od prve ideje do zaključka del in spremljanja izvedbe. Ko so stvari dobro načrtovane in so vsi vključeni usklajeni, je rezultat funkcionalen prostor, prilagojen načinu življenja naročnikov,« še poudarja arhitektka Polona Senčar Otoničar.

VIDEO: Vplivnici o gradnji in prenovi doma – iskreno o sodelovanjih, napakah in navdihu (Vita Starman in Polona Senčar Otoničar)