

V preteklem letu smo predstavili številne navdihujoče domove, ki so jih snovali domači in tuji arhitekti. Nekaj takšnih, ki so nas navdihnili, smo že predstavili v izborih v preteklih tednih. Pred nami so še trije, ki so na nas naredili vtis. Garsonjera na 25 kvadratih ima vse, kar imajo velika stanovanja, mansarda, ki ji pečat daje ljubezen do lesa, in sodoben, brezčasen vrt ob hiši.
To so trije prostori, ki so nas očarali in se še enkrat lahko spomnimo nanje. Lahko so vam v navdih, če morda razmišljate o prenovi, novem interierju ali ureditvi vrta ob hiši.

Le dobrih 25 kvadratnih metrov meri stanovanje, ki ga je zasnovala brazilska arhitektka Flávia Prata, a ima vse, kar imajo velika. Izhodišče za opremo garsonjere, ki meri le 25 kvadratnih metrov, je bilo sodoben minimalističen slog, ki je prijeten na pogled in hkrati ne deluje preveč hladno. Zasnovo interierja so gradili okrog nevtralne barvne palete, vendar z različnimi teksturami, ki so bile všeč naročniku. Z izbiro barv in tekstur je arhitektka ustvarila prijeten prostor, ki odraža toplino in je všečen tudi na pogled.

Mansardo za par in dva kužka zaznamuje raznolikost različnih vrst lesa. Arhitektka Mojca Berhtold je pri zasnovi interierja navdih poiskala v naravi in ljubezni do lesa. Mansardno stanovanje, ki meri približno sto kvadrantih metrov, je del večstanovanjske, hibridne leseno-betonske novogradnje na Gorenjskem. Tloris je arhitektka prilagodila potrebam naročnikov: sestavljata ga dve spalnici, dve kopalnici, mini delovni kotiček in dnevni prostor s čudovitim razgledom. Mansarda je specifičen prostor tako za bivanje kot tudi opremljanje, zlasti zaradi omejitve z višino. Prostori se odpirajo do slemena, vidni pa so tudi leseni tramovi. Ti dajejo poseben pečat prostorom.

Krajinski arhitekt Mitja Škrjanec je oblikoval sodoben vrt ob hiši, ki nagovarja vse čute in vabi v svoj objem, hkrati pa z vso spoštljivostjo sobiva z okoliško krajino. »Družina si je želela vrt, ki jih bo navdihoval skozi velike steklene površine hiše v vseh letnih časih in jih vabil v svoj objem od jutra do večera. Zato so v proces načrtovanja hiše že na začetku v oblikovalski tim vključili tudi krajinskega arhitekta. Želeli so si vrt, ki bo varoval kakovostne prvine okoliške gozdne krajine in se spoštljivo pogovarjal z naravnim prostorom. Tako so bili prvi obiskovalci parcele logar, gozdar, arborist in geolog. Želeli so si vrt, ki bo poživljal vse čute, bil vznemirljivo skrivnosten in brezčasno lep. In zato so bili med načrtovanjem ter gradnjo aktivno vključeni tudi sami,« je povedal krajinski arhitekt Mitja Škrjanec.