Odprta vrata: Iz nekdanje drvarnice hiša na 25 kvadratnih metrih

Projekt z imenom Najmanjšahiša je zasnovala arhitektka Sanja Premrn. Hiša je nastala s prenovo nekdanje drvarnice v zgodovinskem jedru Ajdovščine. »Šlo je za manjši gospodarski objekt, ki je zaradi svoje lege in ohranjenih gabaritov predstav­ljal zanimivo izhodišče za preobrazbo v sodobno bivalno enoto. Cilj projekta je bil z minimalnimi posegi ohraniti značaj obstoječe stavbe ter ji omogočiti novo, kakovostno stanovanjsko rabo,« pojasnjuje arhitektka Sanja Premrn.

Odprta vrata: Popolna preobrazba garsonjere

Najprej so načrtovali zgolj zamenjavo strehe in spremembo obstoječih odprtin. »Med prenovo pa se je izkazalo, da je bolj smiselno vse porušiti, razen temeljne plošče. Pri gradnji smo bili zato zelo pozorni, da smo se do centimetra natančno držali mer prvotne drvarnice. Tako smo ohranili osnovni gabarit in značaj prvotnega objekta,« poudarja sogovornica.

Pred prenovo je bila to drvarnica. Foto arhiv arhitektke

Investitor si je želel nadzidavo, vendar vel­javni prostorski akti tega niso dopuščali. Zato so hišo zasnovali znotraj obstoječih gabaritov in na približno 25 kvadratnih met­rih uredili vse za udobno bivanje. Obodne stene so ostale podobne kot prej, objekt pa je dobil novo streho, sodobno toplotno zaščito ter na novo zasnovane odprtine, ki izboljšujejo osvetlitev in povezavo z zunanjim prostorom.

Zaradi lege v zgodovinskem jedru je bilo po besedah arhitektke treba upoštevati nekaj posebnih pogojev. »ZVKDS je zahteval, da na daljši stranici objekta predvidimo 10-centimetrski napušč. To je bila tudi ena od sprememb glede na prvotni objekt, saj je bila streha prej delno ravna in delno enokapna,« pojasnjuje sogovornica. Pomembna omejitev je, kot rečeno, izhajala tudi iz občinskih prostorskih načrtov, saj nadzidava ni bila dovoljena. »To je pomenilo, da smo morali ostati znotraj obstoječega gabarita in objekta nismo mogli višinsko povečati. Moram priznati, da mi je končna rešitev zaradi tega še bolj všeč. Objekt je ostal majhen, umirjen in sorazmeren z okolico, hkrati pa se lepo poda v staro mestno jedro.«

Hiša za par v zrelih letih

Oblikovanje izhaja iz arhetipa primorske hiše. »Objekt zaznamujejo preprosta ometana fasada, minimalni napušči, streha s korci in lesena polkna. Arhitektura ne želi izstopati, temveč se z umirjeno pojavnostjo vključuje v zgodovinsko tkivo Ajdovščine. Posebnost projekta ni v izraziti formalni gesti, temveč v preobrazbi nekdanjega gospodarskega objekta v polnovreden bivalni prostor ob ohranitvi njegovega merila in značaja,« pojasnjuje arhitektka Sanja Premrn.

Postelja čez dan prevzame tudi vlogo sedežne in tako združuje več funkcij v enem kosu opreme. Foto Miha Bratina

Vsak centimeter ima svojo vlogo

Ob tem se postavlja vprašanje, kako na skromnih 25 kvadratnih metrih organizirati posamezne bivalne funkcije, da prostor kljub majhnosti deluje udobno in zračno. »Ključno se nam je zdelo, da na tako majhni kvadraturi prostor čim manj členimo. Spalnice zato nismo ločili, ampak smo posteljo vključili v dnevni bivalni prostor. Vendar ta spalni del ni namenjen zgolj spanju, ampak postelja čez dan deluje tudi kot sedežna in s tem prevzame več funkcij,« odgovarja arhitektka. Tudi drugod so sledili čim bolj racio­nalni zasnovi. Kopalnica je umeščena neposredno ob vhod, za njo je kuhinja, kar po besedah arhitektke omogoča jasno in učinkovito razporeditev funkcij. »Tako ostane osrednji del kar se da odprt in povezan. Prav ta odprtost je po našem mnenju ključna, da prostor kljub le 25 kvadratnim met­rom deluje večji, zračnejši in zlasti udoben za bivanje.«

Hiša je namenjena mlademu paru, ki bo v njej preživel svoja prva skupna leta, lahko pa se uporablja tudi za kratkoročni najem. Pri zasnovi je zato arhitektka iskala rešitve, ki omogočajo čim bolj udobno bivanje na majhni površini, hkrati pa prostor ostaja preprost in prilagodljiv.

Velike odprtine v notranjost spuščajo več naravne svetlobe in jo povezujejo z zunanjim prostorom. Odprte police služijo tudi kot garderoba in nadomeščajo klasične omare, ki bi prostor dodatno zaprle. Foto Miha Bratina

»Ena od takšnih rešitev so odprte police, ki smo jih uporabili tudi kot garderobo. Sprva smo predvideli še zaveso, ki bi lahko skrila oblačila, vendar se je v praksi pokazalo, da je za zdaj ne potrebujejo. Zanimivo je tudi, da enota nima klasičnega tehničnega prostora. Zalogovnik top­le vode je skrit v omari pod umivalnikom, pralni stroj pa je predviden kot del sistema polic. Tudi pri teh rešitvah se je pokazalo, da lahko z dobrim načrtovanjem posamezne funkcije vključimo v bivalni del, ne da bi ga po nepotrebnem zapirali ali obremenjevali z dodatnimi prostori,« pojas­njuje sogovornica.

V interierju prevladujejo naravni materiali in nevtralne barve, ki soustvarjajo umirjen, trajen in funkcionalen bivalni prostor. Projekt po mnenju arhitektke kaže, da je mogoče tudi zelo majhen in prvotno gospodarski objekt kakovostno preurediti in prilagoditi sodobnemu bivanju, ne da bi pri tem izgubil svojo identiteto.

Kako živeti na malo kvadratih: navdihujoče slovenske garsonjere