

V majhnih stanovanjih je dobra zasnova ključna za kakovostno bivanje. Prostor naj bi bil dobro izkoriščen, funkcionalen, hkrati pa ne preveč zasičen s pohištvom. Tako so stanovanja z majhno kvadraturo vedno svojevrsten izziv za arhitekte in običajno nastanejo zanimive rešitve. Ideal malega stanovanja je, da ima vse, kar imajo velika. A kako to doseči na le dobrih tridesetih kvadratnih metrih?
»Prvi obisk garsonjere v Šentvidu nas je spomnil na čase, ko so želeli boljši izkoristek manjših domov doseči z nasičenostjo elementov, ki v resnici ne prinesejo prave funkcionalnosti. Kljub utesnjenosti obstoječega stanja smo takoj začutili oblikovalski potencial, ki ga je s svojo osebnostjo dopolnil karizmatični lastnik – profesor biologije, ki nas je očaral s svojo popolno predanostjo prenovi,« pojasnjujeta arhitektki Petra Zakrajšek in Neža Mekota iz biroja GAO arhitekti.

Izziv majhnega prostora je večplasten. »Vsaka odločitev sproži verižno reakcijo premikov, naša naloga pa je bila sinhronizirati elemente in jih povezati v pregledno številčnico sončne ure. Optimalen interier je namreč prav to – sončna ura našega vsakdana,« pravita sogovornici. Ob tem dodajata, da sta želeli zasnovati prostorno in urejeno bivališče, ki kljub povezanosti ohranja vizualno delitev na posamezne dele. Hkrati pa ustvariti rdečo nit, ki odraža življenjski slog naročnika.

Pred prenovo je bilo stanovanje precej drugačno: majhna kuhinja, ki jo je od spalnega dela ločevala nizka pregrada z nišami za shranjevanje, utesnjen bivalni del, skromna kopalnica … Arhitektki sta tloris popolnoma spremenili. Spalnico sta umestili v nekdanjo kuhinjo, ki je umaknjena v najgloblji, senčni del stanovanja. Zdaj jo od preostalega prostora garsonjere ločuje žametna zavesa. Ko je zastrta, nežno vabi k počitku, zjutraj pa se z njo odstre pogled v nov dan.

S tem se je znova potrdilo, kako lahko že ena sprememba vpliva na celoten prostor. »Z obrnjenim položajem kuhinje in spalnega dela se je kakovost bivanja v celoti spremenila. Bivalni del je tako povezan kot celota in združuje servisni del kuhinje, jedilnico in sedežni kot. Spalnica pa je s premikom v globino stanovanja in žametno zaveso dobila potrebno intimo,« pojasnjuje vodilna arhitektka Petra Zakrajšek in dodaja, da sta k oblikovanju pristopili vzporedno na treh ravneh. Prvi je bil potencial prostora, drugi funkcionalnost, tretji pa tehnična in tlorisna izhodišča. Vse to so nekako povezali v ravnovesje v procesu kreativnega razmišljanja. »Prenove so s svojimi omejitvami fantastična osnova, da lahko kot oblikovalec svobodneje letiš,« je prepričana arhitektka.

Kuhinja je zasnovana v treh sklopih. Prvi sklop predstavljajo spodnje omarice v temno zeleni barvi, drugi sklop so visoke omare v beli barvi, izdelane po meri, v njih se skrivajo hladilnik, pralni stroj in dodatne shranjevalne površine. Za popestritev so v ta del umestili po meri oblikovano leseno polico in nišo z LED-osvetlitvijo ter okroglo ogledalo. Slednje prostor vizualno poveča in poglobi.
Bivalni del zdaj deluje povezano, a je ločen z vizualnimi »pregradami«, ki se prilagajajo obstoječi odprtini v nosilni steni. »Prerez prehoda je oblečen v temno sivo tonirano ogledalo, kar skupaj s tropskim motivom črno-bele tapete ustvarja moderno oblikovan portal.«

Prav ogledala na neobičajnih mestih, kot sta obok prehoda in kuhinja, dodajo interierju drugačno noto. »Z ogledali in odsevi se radi igramo na neobičajne načine, ki niso povezani s funkcijo. Svetloba, ki v prostor prihaja skozi okenske odprtine, je nekaj, kar poskušamo ujeti in z odsevi kultivirati na način, da se občutki čez dan prelivajo in s tem ustvarjajo igrivo dinamiko, ki se ves čas spreminja. Ko naravno svetlobo zamenjajo luči, z njimi prav tako poudarjamo poteze prostora ter definicijo globine niš in skritih polic,« odgovarja arhitektka na vprašanje, kako pomembno vlogo imajo pri vizualnem povečanju garsonjere ogledala, osvetlitev, barve in teksture.
Zasnova garsonjere
Kaj je na splošno pomembno pri oblikovanju majhnih stanovanj oz. garsonjer? Tri najpomembnejše vidike povzame arhitektka Petra Zakrajšek, ki vodi biro GAO arhitekti:
• Bistven je oblikovalski koncept, ki mora razmislek o vseh parametrih oblikovanja razširiti z zgolj funkcionalnih potreb na čustveno dojemanje celote kot homogenega ravnovesja celote. »Think big«, ko opremljaš majhen prostor.
• Posvečenost pri oblikovanju je v tem, da vse nujne elemente, kot so pralni stroj, hladilnik, pomivalni stroj in omare, skriješ v zavetje oboda prostorov in s tem stanovanju omogočiš, da zadiha in se v njem lahko izrazita estetika in osebna nota življenjskega sloga naročnika.
• Odsevi, teksture, svetloba, mehkoba, detajli, barve, umetniška dela … – vse našteto tudi majhen prostor nadgradi enako ali še bolj osebno kot velikega.
»Osrednje mesto v prostoru je dobila okrogla jedilna miza, nad katero bdi Selettijeva svetilka v obliki opice na palmi – oseben in duhovit detajl, ki zaokroži zgodbo bivanja. Garderobne omare, poravnane z linijo hodnika, poudarjajo minimalistično zasnovo, medtem ko premišljen izbor tekstilij in umetniški dodatki postavijo piko na i celotni prenovi.«
Majhne kopalnice tlorisno niso povečali, so pa izkoristili vsak centimeter v njej. Pralni stroj so prestavili v kuhinjo, s čimer so pridobili prostor za veliko prho in obilo shranjevalnih površin po celotni dolžini kopalnice.