Arhitekti po dvajsetih letih prenovili isto stanovanje

»Stanovanje, ki smo ga kot studio za oblikovanje in projektiranje interierja prvič prenovili pred dobrimi dvajsetimi leti, je preteklo leto doživelo novo, premišljeno nadgradnjo. Redka priložnost, da se oblikovalec po tako dolgem času vrne k lastnemu projektu, je hkrati izziv in privilegij, še posebej, ko se izkaže, da je bila osnovna arhitekturna zasnova že takrat zastavljena dovolj kakovostno in brezčasno, da ji čas ni prišel do živega,« pripoveduje projektantka notranje opreme Lidija Rutar, ki je skupaj z bodočo arhitektka Robin Jeram zasnovala interier stanovanja.

Brezčasna zasnova kot temelj prenove

Tokrat prenova ni temeljila na rušenju in radikalnih posegih, temveč na spoštovanju obstoječega. Naročnik si ni želel spreminjati tlorisa ali premikati sten, temveč prilagoditi stanovanje spremenjenemu načinu življenja. Ohranili so vse, kar mu še vedno dobro služi in nosi zgodbo prostora. »Ker je bila osnovna arhitekturna zasnova odlična, smo ohranili kakovostne elemente, ki že dolga leta oblikujejo prijeten ambient. Ohranili smo obstoječe tlake, notranja vrata, kuhinjo, del svetil, stole, predalnike v dnevnem prostoru ter značilne police, ki se vijejo ob stopnišču,« pojasnjuje sogovornica.

Brezčasno kuhinjo so ohranili, prav tako stole, nova pa je jedilna miza. Foto Vid Rotar

Prvotna arhitekturna zasnova se je izkazala za dobro in funkcionalno. Osrednji bivalni prostor s kuhinjo in dnevno sobo še vedno deluje odprto, logično in prijetno, prav tako spalni del s kopalnico v nadstropju. Spremembe so bile zlasti programske narave: velik »chillout« prostor v zgornjem nadstropju je zaradi drugačnega načina življenja naročnikov dobil novo vlogo. Danes je tam domača pisarna za dve osebi, umeščena znotraj obstoječih gabaritov, z izhodiščem v funkcionalnosti, akustiki in ozadju za številne spletne sestanke s tujino.

Ravnovesje med starim in novim

Eden ključnih izzivov prenove je bilo po besedah sogovornice vzpostavljanje ravnovesja med obstoječimi materiali in novo notranjo opremo. Osnovna barvna paleta je ostala zvesta izvirniku: umazano bela, bež odtenki, temno rjavi poudarki in hrast kot osrednji material. Ta ritem barv in tekstur se nadaljuje tudi v novih kosih opreme.

Spalnico so osvežili z novo posteljo, tapeto in tekstilijami. Foto Vid Rotar

Jedilna miza je nova, a še vedno iz hrasta, kar ohranja kontinuiteto z obstoječimi stoli. Ker sta naročnika strastna bralca, so morali v dnevni prostor umestiti dodatne knjižne police – preprostih linij in v temnejšem odtenku, ki prostoru dodajo globino, ne da bi ga obtežile.

Toplina, ki se je v stanovanju gradila dve desetletji, je ostala pomembna vodilna nit. Čeprav sta si naročnika želela bolj minimalistično zasnovo (zračno, svetlo skandinavsko stanovanje), pa so s kombinacijo hrasta, izbranih kosov tekstila, mehkih zaves in premišljenih dodatkov ustvarili občutek domačnosti, ki ni nikoli hladen ali sterilen.

V nadstropju je namesto prostora za sproščanje domača pisarna. Foto Vid Rotar

Novo pohištvo in dodatki so bili izbrani z mislijo na ritem prostora, tako barvni kot materialni, poudarja sogovornica. Sedežna garnitura z nežnim hrastovim ogrodjem in odeta v prijeten svetel tekstil, temne knjižne police, nova postelja z usnjenim ogrodjem in vzglavjem v toplem kavnem odtenku, subtilna tapeta ter zavese, ki se nadaljujejo iz osrednjega bivalnega prostora - vse skupaj deluje povezano in umirjeno.

Z novo keramiko in kopalniškim elementom so osvežili kopalnico. Foto Vid Rotar

V kopalnici so dodali keramične ploščice z navpičnim vzorcem in nov predalnik, ki prostoru dodajo eleganco in sodoben značaj. Pomemben poudarek prenove so tudi tekstilni elementi – lahke, svetle zavese, svetla pletena preproga in materiali, ki prostoru dajejo skandinavsko toplino in zračnost.

Svetila so pomemben del zgodbe, ki se ohranja in nadaljuje. Ohranili so vsa vgradna svetila in kultno svetilko v dnevnem prostoru, ki je že dvajset let vizualni poudarek stanovanja. Dodali pa so tudi nova: nad jedilno mizo, bralno svetilko ob fotelju in dodatne funkcionalne vire svetlobe, ki sledijo sodobnim potrebam bivanja in dela.

Eden ključnih izzivov prenove je bilo vzpostavljanje ravnovesja med obstoječimi materiali in novo notranjo opremo. Foto Vid Rotar

Prenova po dvajsetih letih

»V dvajsetih letih se je spremenil tudi pristop k projektiranju interierja. Z več izkušnjami pride globlje razumevanje načina življenja naročnikov in pomena drobnih detajlov, ki naredijo prostor resnično njihov. Danes je v ospredju osebnost uporabnika, njegove navade, rituali in celo majhne posebnosti – tisti ’bombončki', ki jih morda nekoč ne bi tako dosledno upoštevala. Včasih to pomeni tudi zelo praktične, a osebne rešitve, od natančne razporeditve shranjevalnih prostorov do umestitve mini hladilnika tam, kjer ga naročnik dejansko potrebuje,« odgovarja Lidija Rutar na vprašanje, kako se je njen pristop k projektiranju interierja v dvajsetih letih spremenil.

Možnost prenove lastnega projekta po tako dolgem času je zlasti potrditev, pravi sogovornica. »Potrditev, da prostor živi, da je dobro zasnovan in da lahko z zadržanimi, premišljenimi posegi ponovno zaživi v sodobnem kontekstu. Ohraniti čim več obstoječega, spoštovati zgodbo prostora in jo z nekaj natančnimi popravki nadgraditi – to je bistvo te prenove,« še dodaja.

Rezultat pa je dom, ki združuje najboljše iz obeh svetov: toplino, ki jo stanovanje nosi že dve desetletji, ter novo svežino, ustvarjeno skozi sodobno oblikovanje in natančno projektiranje interierja, ki bo uporabnikom zagotavljalo udobje še mnogo let.

Stanovanje v Elipsi: Zgodba o barvah