

Staro tradicionalno hišo, ki se nahaja na obrobju kraja Estremoz v pokrajini Alentejo na Portugalskem, je arhitekt Vasco Burnay oživil z novo notranjostjo, ki spoštuje lokalno arhitekturo, hkrati pa izboljšuje dostop notranjih prostorov do naravne svetlobe in okoliške narave.
Prenova hiša izhaja iz občutljive interpretacije tradicionalne lokalne arhitekture – nizkega, podolgovatega volumna z dvema značilnima dimnikoma, tipičnima za portugalsko pokrajino Alentejo. Hiša po prenovi dokazuje, kako se da povezati tradicijo s sodobnim notranjim oblikovanjem ter čar preteklosti prenesti v sedanjost.

Bivalni prostor se po novem odpira proti vzhodu, kar omogoča, da svetloba prehaja skozi hišo proti zasebnim prostorom, medtem ko zunanji dve poti povezujeta hišo z zemljiščem, bazenom in zunanjim bivalnim prostorom.
Struktura obstoječe hiše je organizirana okrog treh prostorskih jeder. »To se kaže tako v mogočnih stenah kot v različnih barvah in oblikah stropa ter v materialnosti talnih oblog. Predlog prenove je izkoristil to predhodno delitev hiše in zgolj reorganiziral razporeditev funkcij. Tako so zdaj v zahodnem jedru zasebni prostori, v vzhodnem delu velik družabni prostor, v središču pa funkcionalni program,« so pojasnili v biroju. V ospredju prenove je bilo prizadevanje, da povečajo prehod med Notranjostjo, kjer je družabni prostor, in zunanjostjo. To so dosegli z razširitvijo največje obstoječe odprtine in uvedbo novega panoramskega okna v vzhodnem delu, zaradi česar pride v hišo več naravne svetlobe in tudi globlje prodre v notranjost.

»Dve večji odprtini (na severu) predstavljata edini izrazitejši sodobni poseg v izvorni objekt, pri čemer si prizadevata za harmonično vključitev v kompozicijo fasad s pomočjo svoje lege, merila in materialnosti. Nasprotno pa na južni fasadi nova odprtina sledi ritmu in (ne)urejenosti prvotnih oken ter izhaja iz premestitve druge že obstoječe odprtine,« še pravijo v arhitekturnem biroju. Ta rešitev povezuje notranjost hiše z zunanjim prostorom skozi dve krili, ki se raztezata v prosti zunanji prostor in povezujeta – preko zbitega zemeljskega prehoda – območje za vhod/parkiranje vozil in prostor za prosti čas z bazenom.

Kot še dodajajo v biroju, so največ truda vložili v ohranitev arhitekture objekta, ne da bi ga pri prenovi pokvarili s sobnimi prijemi in materiali.
Notranjost je dokaj izčiščena. Beli zidovi, prav tako beli leseni tramovi na stropu, tla pa v naravni talni oblogi (lesu, kamnu in terakoti). Oprema je v glavnem bela in z vidnimi lesenimi deli. Izstopajo siva sedežna garnitura in sivozelena vrata. V naboru naravnih materialov se pojavi še naravni kamen in marmor, v katerega sta odeti kopalnici. Sodobno opremo dopolnjujejo rustikalni in masivni kosi pohištva.
Več fotografij zgoraj v galeriji!