

Prostorno stanovanje, ki zavzema celotno nadstropje nove stanovanjske stavbe, zaznamujejo udobje, sproščenost in izraziti barvni poudarki. Njegova prostornost je poudarjena z odprto zasnovo, ki dnevne prostore med seboj niza drugega za drugim, brez jasnih mej. Tako se prostor od vhoda odpira naprej proti loži in navzven.
»To je naročnikom ob nakupu vzbujalo občutek prevelike izpostavljenosti, hkrati pa prostora niso želeli pretirano zapreti in s tem izgubiti njegovih ključnih kvalitet. Rešitev smo našli v dveh prostostoječih omarah, ki z videzom in funkcijo členijo prostor. Ena izmed njiju je obdana z ogledali, kar njeno prostornino na pogled zmanjša in ustvari zanimivo igro odsevov,« pojasnjujeta arhitekta Ana Doles in Martin Gustinčič iz biroja Mehanizem.

Največji izziv pri snovanju interierja je bila postavitev kuhinje. Kot pravita sogovornika, so bile inštalacije pripravljene za običajno kuhinjsko razporeditev: nizke in visoke enote, zložene ob steni ter delovni otok. Visoke omare ob steni se niso najbolje skladale z lahkotnostjo odprtega dnevnega prostora. »Želeli smo, da kuhinja – kljub razkošnim delovnim in shranjevalnim površinam – deluje drugačno, da na prvi pogled niti ne bi opazili, za kateri prostor gre. Kuhinjske elemente smo razporedili v tri različne, a skladne kvadre: visok in ozek stolp v lesu, dolg nerjavni jekleni pult s predali v aluminiju z drobnim reliefom ter enovit otok v temni bordo barvi,« sta povedala arhitekta.

Prostor zaokroži jedilnica v toplih odtenkih: hrastova miza, usnjeni stoli v barvi konjaka, stena v nežnem odtenku lanu in drobne medeninaste viseče luči, ki nad mizo delujejo kot nakit.
»Pri izbiri barv in gradiv smo sledili željam naročnikov, naj stanovanje deluje sproščeno, udobno in ne pretirano zadržano. S pretežno belimi stenami in izborom parketa smo vzpostavili svetel osnovni ton stanovanja, na katerega smo nato dodajali barvno paleto. Dva večja elementa v prostoru sta izrazito barvna. Močnejši barvni poudarki zažarijo tudi v manjših kosih pohištva in svetilih,« pripovedujeta arhitekta.
Prvi barvni poudarek je delovni otok v temni bordo barvi. Protiutež temu pa je drugi večji barvni poudarek, ki je umeščen v dnevno sobo in sestavljen iz dveh delov: omare v niši in tapete. Po besedah sogovornikov so že od začetka naročniki želeli uporabo tapet, zato so jo umestili na najdaljšo steno stanovanja – to je 11 metrov dolg del dnevne sobe. »Zaradi močnega grafičnega učinka tako velike površine smo izbiri posvetili veliko pozornosti. Končna rešitev je prelivajoča se barvna tapeta – barvni gradient, ki se iz intenzivne temno modre prelije v belo. Vogal dnevne sobe, kjer je barva rebraste omare enaka barvi tapete, tako deluje kot poudarjen kubus, ki v daljavi izginja. Po meri narejena tapeta predstavlja ozadje različnih namenov rabe dnevne sobe. Zelo dolg in razmeroma ozek dnevni prostor (11 × 4 m) smo programsko razdelili v dva dela, tapeta pa to členitev tudi po videzu podkrepi,« sta še povedala arhitekta.

Na koncu bivalnega prostora je delovni kotiček z dvižno mizo, ki se jo lahko s pomočjo hidravlike nastavlja po višini, tako da lahko otrok piše domačo nalogo, medtem ko starši hkrati opravljajo službene obveznosti. Ta kotiček pa je lahko tudi prostor za ustvarjalne dejavnosti. Dopolnili so ga z visečim dvižnim kultnim svetilom bratov Castiglioni iz petdesetih let prejšnjega stoletja, v zeleni barvi.
Dnevno sobo predstavlja dolga sedežna garnitura, ki je z leseno mizico po namenu rabe razdeljena na dva dela: vogalni del je namenjen druženju, vzdolžni del pa gledanju filmov in poslušanju glasbe. Odeta je v toplo svetlo sivo usnje, ob njej so preproge v sivo-črnih odtenkih z izrazitim grafičnim vzorcem, klubske mizice so lesene, nizka omarica, nad katero se projicirajo vsebine s projektorjem, pa v živih barvah.
Stanovanju pripadata tudi dve loži, ki se lahko s panoramskimi okni popolnoma odpreta ter omogočata pogled preko celotne dolžine stanovanja. Prostor povežeta z zelenjem in zunanjostjo. V večji loži so z lahkimi kovinskimi stoli in steklenimi mizicami ustvarili skoraj prosojen in lahkoten ambient, v katerem lončnice še posebej izstopajo.

Del stanovanja, kjer so spalnice in kopalnice, je ohranil prvotno razporeditev. Vsi prostori so urejeni umirjeno, v osnovnih barvah, da stanovalce pomirijo in ustvarijo občutek zavetja. Barvni poudarki so po besedah arhitektov prisotni le v drobnih kosih opreme v sobah. V tem delu stanovanja se stanovalci lahko umaknejo od vsakdanjega vrveža in se sprostijo. Pohištvo je leseno, omare pa so zasnovane tako, da so navzven svetle, kremno bele barve, v notranjosti pa razkrivajo toplino lesa.
Več fotografij zgoraj v galeriji.