Sodoben vrt ob hiši: Vznemirljivo skrivnosten in brezčasno lep

»Družina si je želela vrt, ki jih bo navdihoval skozi velike steklene površine hiše v vseh letnih časih in jih vabil v svoj objem od jutra do večera. Zato so v proces načrtovanja hiše že na začetku v oblikovalski tim vključili tudi krajinskega arhitekta. Želeli so si vrt, ki bo varoval kakovostne prvine okoliške gozdne krajine in se spoštljivo pogovarjal z naravnim prostorom. Tako so bili prvi obiskovalci parcele logar, gozdar, arborist in geolog. Želeli so si vrt, ki bo poživljal vse čute, bil vznemirljivo skrivnosten in brezčasno lep. In zato so bili med načrtovanjem ter gradnjo aktivno vključeni tudi sami,« pripoveduje krajinski arhitekt Mitja Škrjanec.

Bazenski del je kompleksno oblikovan, zato njegova podoba deluje preprosto in skladno. Foto Mitja Škrjanec

Vrt je del širšega prostora, ki prehaja v gozdni rob in okoliški mešan bukov gozd. Glavno izhodišče pri načrtovanju vrta je bila po besedah sogovornika tudi ohranitev odraslih vitalnih dreves v bližini hiše. Največja med bližnjimi ohranjenimi bukvami, ki je hkrati tudi najbližje hiši in vrtu, je markantno drevo zavidljivega premera in višine. »Poleti poskrbi za hladno senco in oporo za gugalnico, jeseni ognjemet toplih barv, v zimskem soncu veje krošnje rišejo nizke sence ali pa se s posladkorjenimi vejami bohoti v snegu, da o spomladanskem živo zelenem razkošju prebujenega življenja sploh ne govorimo,« jo slikovito opiše sogovornik. Ta bukev je neprecenljiva ljubljenka celotne družine.

Krajinski arhitekt Mitja Škrjanec Foto Primož Korošec/

Kako ste načrtovali in oblikovali vrt?

Vedno poudarjam, da mora biti dobro zasnovan vrt vedno načrtovan iz prostora in ne zgolj v prostor. Parcela ima zelo specifično lego na koncu naselja, kjer prehaja iz podeželske urbane v gozdno krajino. Obstoječ teren je z reliefno oblikovanostjo, usmerjenostjo osončenja, z obstoječo vegetacijo in gozdnim robom narekoval umestitev nove stanovanjske hiše in hkrati tudi programsko zasnovo vrtnega prostora. Do hiše nas pripelje dolgo dvorišče, ki je ožje oblikovano, kot bi nekdo pričakoval ravno zaradi ohranjanja reliefnih značilnosti. Ob tem je dvorišče še vedno dovolj funkcionalno za parkiranje in obračanje avtomobilov. Dvorišče se na eni strani prelije v preoblikovano obstoječo divje zaraščeno brežino gozdnega roba, na drugi pa preko predvrta skozi glavni vhod v hišo. Arhitektura hiše je zasnovana tako, da se igrivo odpira na vse strani prostora, s tem tudi lovi igro sonca in sence skozi celo leto. Na enak način se na hišo in na način bivanja v njej pripenjajo tudi programski deli vrta: zelenjavni vrt z večnamensko površino za igro se širi na gozdno jaso na vzhodno stran, dvoriščni del se pripenja na hišo s severa, glavna odprta tratna ploskev ter nižje ležeči 'spa' vrt se odpira proti jugu, glavni bazenski del s paviljonsko letno kuhinjo pa lovi zadnje zahodne sončne žarke.

Vrt se spreminja z letnimi časi. Foto Mitja Škrjanec

Kaj so glavni poudarki na vrtu?

Vrt je prostorski proces in celovito načrtovanje vzpostavi pogoje za prostoru skladen razvoj ter rast. Tukaj se poudarki, program in preostali gradniki prostora nalagajo kot plasti druga na drugo ter se med sabo povezujejo v celoto. Na dvoriščnem delu vhod v hišo poudarja izrazito dolga klop, ki daje občutek, da lebdi pred ozelenjenim zidom. Prav gotovo je nepričakovana tudi podoba zanimivih konglomeratnih kamnitih potez, ki se razkazujejo iz sicer divje urejene brežine gozdnega roba. Te naravne tvorbe so bile tako lepe in tako samosvoje, da smo jih poudarjali in ne skrivali. Bazenski del je kompleksno oblikovan, zato njegova podoba deluje zelo preprosto skladna – paviljonska letna kuhinja prehaja preko kamnitih in lesenih tlakov v bazen z elegantno zelenomodro barvo vode, ki je naraven odsev gozda in bližnje reke. Stopalne plošče so potopljene med pokrovno materino dušico in vodijo do nadkrite terase ob dnevni sobi. Glavno vzdolžno odprto tratno ploskev zaključuje vrstno pestra in dinamična zasaditev ob skoraj nevidni varnostni ograji. Eno nadstropje nižje se prostori za sprostitev odpirajo v drevesne krošnje gozda preko sprostitvenega vrta z zunanjim kuriščem, ujetim med obstoječe konglomeratne skalne gmote in gozdno podrast.

Ob rob so umestili leseno klop. Foto Mitja Škrjanec

Katere rastline ste uporabili za zasaditev?

Rastlinski material se naslanja na naravno gozdno in obvodno krajino. Glavne novo zasajene drevesne vrste so nadaljevanje gozdnega sestoja: bukev, gaber, čremsa in bor. Vedno zelene poteze in posamezne zasaditve poudarjajo prostor ali pa zakrivajo neugodne poglede: tisa, lovorikovec, praška brogovita. Potem pa so tu še poteze identitetnih podeželskih cvetočih grmovnic (španski bezeg, dišeči skobotovec, hortenzije), divje podobe okrasnih trav in trpežnih trajnic ter rastline z uporabnimi plodovi (gozdne jagode, šmarna hrušica, sibirske borovnice).

Bazenski del vrta s paviljonsko letno kuhinjo. Foto Mitja Škrjanec

Kateri so še drugi uporabljeni materiali v ureditvi?

Tudi z uporabljenimi gradivi in njihovo obdelavo smo se vsi trudili ohranjati duha prostora (genius loci) in hkrati puščati sled časa nastanka. Materiali na vrtu se navezujejo na uporabljene materiale v arhitekturi in interierju hiše: les, kamen, vidni, brušeni, štokani in prani betoni kot navpične ter vodoravne ploskve, barvana kovina, korten, rečni prodec in konglomeratne kamnine, ohranjene na lokaciji. S temeljitim premislekom o materialih gradimo hierarhijo, lovimo ravnovesje in ustvarjamo razmerja v prostoru ter dajemo ritem vsakdanjemu bivanju. Ne smemo pa pozabiti, da z uravnoteženim načrtovanjem uporabe materialov, izborom rastlin in vrtne opreme, ustvarjamo pogoje za razvoj habitatov, spodbujamo proizvodnjo hrane na lokalni ravni, poskrbimo za varčevanje z energijo ter trajnostno uporabo gradiv.

Kombinacija okrasnih trav in trajnic. Foto Mitja Škrjanec

Kako se spreminja z letnim časom?

Naravo vedno opazujemo, doživljamo in občutimo v zrcalu letnih časov. Letni časi ne izražajo samo sprememb, ki jih vidimo na vegetaciji, ampak se zrcalijo na vseh čutnih ravneh. Vonj pomladi je čist in svež kot cvetovi in zelena trava. Vonj jeseni je bogato poln in zemeljsko vlažen. Pomladni šepet vetra je nežen in pomešan s petjem ptic, poletje slišimo v valovanju trav, šumenju dreves in grmenju v daljavi. Jesen ima okus po sladkih dišečih plodovih, medtem ko vrt spomladi ponuja sveže in rahlo grenke okuse prvega zelenja. Zimo otipamo s hrustljavo in mrzlo slano ali prvim snegom. Poleti pa nas poživi hoja po rosni travi, hladnem produ in toplem kamnu. Pomladna svetloba v krošnjah je mehka in božajoča, poletne sence so ostre, jesenska svetloba se odbija od žarečih barv listja, zima poskrbi za temne obrise vej na umirjenem ozadju neba. V krajini, katere del so tudi vrtovi, letni časi niso samo pojav, ampak so vzdušje, značaj, občutek, vtis in spomin.

Ureditev predvrta. Foto Mitja Škrjanec

Koliko vzdrževanja potrebuje takšen vrt?

Če bi vprašali lastnike, bi odgovorili, da vsekakor manj, kot so pričakovali. In hkrati tudi manj, kot bi pogled na vrt dal misliti obiskovalcu. Vrtovi so seveda za uživanje, a hkrati nas s svojo prostorsko in življenjsko dinamiko učijo interakcije z živim okoljem. Kdor si želi vrt brez vzdrževanja, živi v oblakih. Dejstvo je, da dobro načrtovanje vrtov, odprtih prostorov, parkov, krajin in urbanih zelenih površin zmanjšuje obseg rednega vzdrževanja ter zmanjšuje stroške. So pa krajine in vrtovi kot del kompleksnega naravnega sistema podvrženi stalnim spremembam, nenadzorovanemu razvoju. Zato je vrt vedno ne samo negovan, ampak tudi vzgajan prostor. Hkrati pa neguje tudi nas, njihove lastnike in uporabnike. Ravno zaradi te naše vpletenosti in prepletenosti smo na vrtu vedno doma.