Umirjen dom za dinamično petčlansko družino

»Hiša Š-C7 je dom, pisan na kožo dinamični mladi petčlanski družini. Želeli so si dom, v katerem bi se odmaknili od hitrega načina življenja in se povsem umirili. Temu je sledil koncept zasnove notranje opreme, pri katerem prevladujejo izčiščene linije ter pomirjujoča barvna shema, znotraj umirjene celote pa presenečenja v obliki drznih detajlov,« pojasnjuje arhitektka Mateja Katja Vrtovec Jerančič iz biroja NIŠA arhitektura, ki je skupaj z arhitektko Nino Štajner zasnovala interier hiše v velikosti 250 kvadratnih metrov. Pod arhitekturo hiše pa so se podpisali v biroju Baam arhitekti. Načrtovanju interierja sta se arhitektki pridružili po DGD fazi, v arhitekturo sta posegali le minimalno, kolikor je bilo potrebno za optimizacijo tlorisa in razporeditve notranje opreme po željah investitorjev.

Kubus, ki so ga odeli v mint odtenek, poleg shranjevalnih površin skriva še delovni kotiček in servisne prostore. Foto Anže Vrabl

Vedno pospravljeno

Interier hiše sta načrtovali z mislijo na funkcionalnost, prilagojeno osebnim potrebam stanovalcev. Posebno pozornost sta namenili številnim zaprtim shranjevalnim površinam, v katere je mogoče hitro in učinkovito pospraviti vsakdanji nered, tako, da bivalni prostori ostajajo zračni in čisti. Pri vhodu sta tako oblikovali garderobni prostor, ki ga je mogoče elegantno zapreti s steklenimi drsnimi vrati.

»Ker ima družina mlajše člane, ki še niso povsem vestni pri pospravljanju za seboj, so si ti želeli čim več zaprtih shranjevalnih površin, s pomočjo katerih je mogoče hitro in preprosto zagotoviti urejen videz prostora. Vseeno pa sva želeli vse te omare narediti nekako 'nevidne' in sva jih zasnovali tako, da dajejo vtis, kot da so to le stene, obdane z opažem, pri čemer zunanji videz front narekuje ritem omar in se nadaljuje tudi kot del delovnega kotička. Ročaji so skriti v letvice in tako nevešče oko omar sploh ne opazi,« pojasnjuje arhitektka.

Vinska omara izstopa v osrednjem bivalnem prostoru. Foto Anže Vrabl

Poleg garderobe v predsobi lahko po besedah arhitektke pozorno oko opazi skoraj nevidna vrata, ki se odprejo v dnevno stranišče, ki preseneti z drzno vzorčasto keramiko. Obiskovalec nato vstopi v velik bivalni prostor, kjer je v središču funkcionalno načrtovana kuhinja z velikim otokom. Tudi v kuhinji so nekaj prostora odmerili visokim shranjevalnim omaram.

Umirjene barve z zelenim pridihom

»Barvna paleta bivalnega prostora je nežna in nevtralna, glavni poudarek predstavlja mint zelen odtenek, v katerega smo odeli kubus, v katerem se skrivajo servisni prostori, shranjevalne površine in domača pisarna,« pojasnjuje sogovornica.

Linijo omar in sten sta arhitektki popestrili s steklenimi vrati, skozi katera proseva svetloba. Foto Anže Vrabl

Investitorji so si po besedah arhitektke želeli svežega videza in hkrati izrazitega barvnega poudarka. »Pri načrtovanju smo naprej začeli z zeleno barvo, nadaljevali z modro, na koncu pa izbrali nekako srednjo pot – mint odtenek, ki smo mu za občutek topline dodali lesene teksture. Z barvo smo želeli poudariti osrednji kubus v pritličju hiše,« je še povedala arhitektka o izboru barv, ki delujejo umirjeno, a ne hladno in sterilno.

V stranišču v pritličju presenetijo pisane keramične ploščice. Foto Anže Vrabl

»Občutek miru in ravnovesja sva ustvarili z veliko lesenimi teksturami, tridimenzionalno rezkanimi teksturami in mehkimi tekstilnimi dodatki. Ob tem sva linije pohištva ohranili izčiščene in preproste, omare ter stene pa ponekod popestrili s steklenimi vrati, skozi katera proseva svetloba. Tako sva prostoru dodali globino in skrivnostni pridih - le kaj se skriva za steklom,« odgovarja arhitektka.

V osrednjem prostoru izstopa še velika vinska vitrina, ki je nastala na željo lastnikov, vinarjev.

Tri otroške sobe so oblikovane podobno – kot nevtralna osnova, v katero otroci vnesejo svojo osebnost z igračami in osebnimi predmeti. Foto Anže Vrabl

Tri igrive otroške sobe

V prvem nadstropju hiše so spalni prostori. Tri enake, a hkrati povsem različne, otroške sobe so po besedah arhitektke oblikovane kot nevtralna osnova, v katero otroci vnesejo svojo osebnost z igračami in osebnimi predmeti. »Pohištvo je zasnovano funkcionalno, z igro zaprtih in odprtih shranjevalnih površin ter kakovostne osvetlitve, igrivost pa doda forma hišk, ki se pojavi v spalni niši ter kot detajl na frontah omar. Drznost otroške kopalnice se izraža v močnem vzorcu keramike – teracu, vseeno pa je bil glavni poudarek na večni funkcionalnosti prostora, ki bo otrokom služila vse do odrasle dobe.«

Spalnica kot iz butičnega hotela

»Med pomembnejšimi željami investitorjev je bila udobna in prostorna zakonska suita, ki preseže utilitarno naravo prostora in daje občutek bivanja v butičnem hotelu. Intimnost zasebne nege je skrita za zaprtimi vrati sanitarij in polprosojne kabine za prhanje. Pred kuliso garderobne omare sredi prostora kraljuje prostostoječa toaletna mizica z umivalnikom in lebdečim ogledalom, postelja pa je umaknjena na drugo stran svetlega prostora,« opiše arhitektka prostor za starša.

Spalna suita: pred garderobno omaro sredi prostora kraljuje prostostoječa toaletna mizica z umivalnikom in lebdečim ogledalom. Foto Anže Vrabl

Kot pravi, vedno pogosteje snujeta zakonske suite, saj pri njunih naročnikih postajajo vse bolj priljubljene. »V današnjem tempu življenja se nama zdi funkcionalno in estetsko zasnovana zakonska suita izjemno pomemben del doma, saj partnerjema omogoča več časa za druženje in pogovor, ki ga v sodobnem življenjskem slogu pogosto primanjkuje, hkrati pa jima nudi tudi večjo stopnjo intimnosti, saj imata tako spalnico kot tudi kopalnico in garderobo le zase in je ne delita z drugimi družinskimi člani,« je še povedala sogovornica.

Mansarda hiše je namenjena rekreativnim površinam, terasi in dodatni bivalni enoti, ki je predvidena za stare starše.

Odprta vrata: Novo življenje stare istrske hiše