Zgodba sodelovanja med arhitektko Nino Štajner in lastnico stanovanja sega nekaj let nazaj, ko je zanjo izvedla prenovo manjšega stanovanja v središču Ljubljane. »V vmesnem času si je investitorka ustvarila družino, ki je potrebovala nov večji dom, ki bo hkrati odražal tudi okus njenega partnerja in hčere. V nasprotju s prvim skupnim projektom, ki je temeljil na mladostni skandinavski estetiki in dekliških pastelnih tonih, je ta projekt nekoliko robustnejši in temnejši, deluje bolj odraslo ter odraža več moške energije. Družina živi razpeta med Slovenijo in tujino, zato stanovanje ni v redni uporabi, vseeno pa so si investitorji želeli udobnega doma, ki v nekaterih pogledih celo spominja na hotelsko suito,« pojasnjuje arhitektka Nina Štajner koncept 98 kvadratnih metrov velikega stanovanja.

Načrtovanje opreme ob gradnji

To se nahaja v novozgrajenem večstanovanjskem objektu, načrtovanja notranje opreme je potekalo vzporedno z gradnjo, kar je dopuščalo še nekaj manjših posegov v tlorisno zasnovo. Stanovanje je bilo po besedah arhitektke že v osnovi smiselno razporejeno in zasnovano po standardih sodobnega bivanja – z velikim odprtim bivalnim prostorom, dovolj shranjevalnih površin ter manjšimi spalnicami. Kljub temu so izvedli nekaj manjših tlorisnih sprememb, ki so stanovanje prilagodile uporabnikom. Originalno sta bili namreč načrtovani dve manjši kopalnici – ena splošna in ena v zakonski suiti. Arhitektki sta ju združili v eno večjo kopalnico, v katero je umeščena tudi savna. Nekoliko so spremenili tudi zasnovo kuhinje, glede na razporeditev pohištva pa tudi po potrebi prilagodili pozicije električnih izpustov. »Kot je običajno pri stanovanjih, kupljenih na ključ, smo imeli pri oblikovanju kopalnic nekoliko bolj zvezane roke – keramiko in sanitarno keramiko smo izbrali iz ponudbe izvajalca, dopolnili pa smo jih s po meri izdelanim pohištvom ter ogledali, ki estetiko kopalnice navežejo na preostale prostore,« pravi arhitektka, ki ob tem dodaja, da je ponovno sodelovanje z istimi naročniki super izkušnja, saj se z njimi že poznaš, imaš vpeljan sistem komunikacije in tudi stopnja zaupanja je višja, glede estetike pa je oblikovanje nove zgodbe prav zanimiv izziv.

S skandinavskim pridihom

Pri prvem ogledu stanovanja sta bili arhitektki pozorni na značilnosti prostora in njegove kvalitete in slabosti, ki so narekovale projektiranje. Ena glavnih prednosti stanovanja so po besedah arhitektke velika okna, ki zagotavljajo veliko naravne svetlobe in ohranjajo po kvadraturi sicer ne tako velike prostore zračne in svetle. Slaba stran stanovanja pa je razgled na sosednjo parcelo, kjer stoji precej neugleden objekt, in odprtost prostorov na ulico. To težavo so rešili z nežnimi prosojnimi zavesami, ki zakrijejo neprivlačne razglede in hkrati prepuščajo dovolj svetlobe.

!!galerija!!

»Investitorja sta si želela odrasle, urbane, a hkrati izčiščene estetike s pridihom skandinavskih dežel. Sta velika ljubitelja in zbiratelja umetniških del, ki jih sicer še nista uspela kupiti, bodo pa vsekakor nadvladala prostoru. Koncept interierja je bil zasnovan na minimalističnih kakovostnih vgradnih elementih, ki jih dopolnjujejo manjši in drznejši dodatki. Nevtralna osnova zagotavlja, da dekorativni elementi primerno izstopajo, uporabniki pa tako dobijo svobodo, da svoj dom tudi pozneje prilagajajo trenutnim trendom in estetskim željam,« poudarja Štajnerjeva.

Barve so v glavnem umirjene, prevladujejo siva, črna in bela, pojavljajo pa se tudi nežni pastelni odtenki, ki po mnenju arhitektke omehčajo strogost monokromatskih elementov. Velik poudarek je na teksturah. Oprema v bivalnem prostoru je v nekoliko temnejših odtenkih, spalnica pa je zasnova svetlejših in nežnejših barvah. »Manjši svetleči kromirani detajli, kot so stropne svetilke in fronte iz zatemnjenih ogledal na hodniku, kot draguljčki pritegnejo pogled, prostore otopli temnejši parket večjih dimenzij, urban pridih pa jim da mikrocementni premaz na izpostavljenih stenah,« je še povedala arhitektka.

Otroška soba po metodi Montessori

Po njenih besedah se en prostor v stanovanju od preostalih precej razlikuje. To je igriva otroška soba, ki je zasnovana zlasti z mislijo na njeno malo uporabnico, in dejstvo, da se bo z leti spreminjala in prilagajala njenim potrebam. »Pri oblikovanju sva sledili metodi Montessori, ki narekuje, da mora biti otroška soba oblikovana z otroške perspektive in zadostiti dvema osnovnima principoma: funkcionalnosti in izčiščenosti brez odvečnih elementov, ki odvračajo otrokovo pozornost,« pravi Štajnerjeva. Ambient je po njenih besedah zasnovan nekoliko mehkeje in bolj igrivo kot v preostalih prostorih doma, barvno shemo pa je narekovala izbira tapete, v katero se je investitorka zaljubila na prvi pogled. »Postelja je vgrajena v po meri izdelano omaro, z obliko hiške in nežno roza barvo pa izstopi iz ozadja. Vse pohištvo, ki je trenutno v prostoru, je prilagojeno otroškim dimenzijam in je mali uporabnici na dosegu rok,« še pove arhitektka in dodaja, da sta v sobici najmlajše članice družine zanimivi tudi stropni svetilki, ki po obliki spominjata na napihnjena balončka, prižgati ju je mogoče s stikalom ali pa s potegom vrvice.

PREBERITE ŠE: Pod grajskim hribom