V luči zadnjih neurij, ki so tokrat prizadela predvsem obalo, v zadnjih tednih in letih pa postala praktično stalnica poletnih mesecev, ne moremo mimo dejstva, koliko škode povzročijo v Sloveniji. Po podatkih portala NE/JA, ki deluje v sklopu Slovenske tiskovne agencije in se osredotoča na preverjanje dejstev, je Slovenija med evropskimi državami na prvem mestu po škodi na prebivalca zaradi ekstremnih vremenskih pojavov.

Ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, nevihte, močan veter in toča, so v Sloveniji v obdobju 1980–2023 povzročili 8.733 evrov škode na prebivalca. To je več kot trikrat več kot v drugih najbolj prizadetih državah, kot so Luksemburg (2.694 evrov) in Švica (2.685 evrov).

Slovenija na vrhu tudi po škodi na kvadratni kilometer

Podatki Evropske agencije za okolje (EEA) kažejo, da Slovenija prav tako izstopa po gospodarski škodi na kvadratni kilometer, ki je znašala 866.467 evrov. Med evropskimi državami sledijo Belgija (553.942 evrov), Nemčija (504.812 evrov) in Švica (481.820 evrov).

Vedno več škode na sončnih panelih zaradi neurij, predvsem toče

Portal NE/JA poudarja, da je visoka gostota škode v Sloveniji posledica kombinacije intenzivnih vremenskih pojavov in razmeroma majhne površine države, kar Slovenijo postavlja v evropski vrh.

Zavarovalna vrzel v Sloveniji

Čeprav je škoda velika, je večina te nezavarovana. Po ocenah EEA, je v Sloveniji zavarovanih manj kot 10 % nastale škode, kar pomeni, da zavarovalna vrzel presega 90 %. To je eden glavnih razlogov, da ekstremni vremenski dogodki predstavljajo tako velik finančni izziv za državo in prebivalce.

Smrtnost zaradi ekstremnih vremenskih pojavov

Med letoma 1980 in 2023 so vremenske in podnebne katastrofe v Evropi povzročile 246.376 smrtnih žrtev. Največ smrti so povzročili vročinski valovi, sledijo požari v naravi, mrzla obdobja in suša. Zaradi načina zbiranja podatkov gre pri številkah v veliki meri za ocene, kar poudarja tudi EEA.

Bodo po Sloveniji kmalu pustošili tornadi

Slovenija izstopa kot ena najbolj prizadetih evropskih držav zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Podatki kažejo, da je gospodarska škoda na prebivalca in na kvadratni kilometer v vrhu Evrope, hkrati pa je velika večina te škode nezavarovana. Poudarek na poplavah, nevihtah, vetru in toči ostaja ključen za razumevanje tveganj, s katerimi se država sooča.