Interier restavracije, ki azijsko identiteto izraža brez stereotipov

V biroju AKSL arhitekti (Špela Leskovic, Aleš Košak, Samantha Konec, Vita Marolt) so se tokrat lotili oblikovanja interierja azijske restavracije v središču starega mestnega jedra Ljubljane. Pritlični prostor, v katerega je umeščena, je velik odprt prostor, ki so ga arhitekti zasnovali kot več manjših ambientov, ki jih soustvarjajo skrbno izbrani kosi pohištva, svetila, materiali in barve.

Arhitekta Špela Leskovic in Aleš Košak: Zgodbe, ki jih pišejo njuni interierji

»Investitor je že na začetku jasno poudaril, da si ne želi klasične ’kitajske restavracije’, temveč sodoben, urban interier, ki bi presegal pričakovane klišeje. Prav zato smo se oblikovanja lotili subtilno. Želeli smo ustvariti prostor, v katerem bi gost morda intuitivno začutil povezavo z azijsko kulinariko, ne da bi mu bila ta neposredno servirana skozi dekoracijo,« pojasnjujejo v biroju AKSL arhitekti.

Brez klišejev, a s subtilnimi namigi na azijsko kulturo

Ključno izhodišče je bila sama lokacija, dodajajo, saj investitor že upravlja dve restavraciji v nakupovalnih središčih, kjer obiskovalci praviloma iščejo hitro in praktično kulinarično izkušnjo. Takšni prostori po njihovih besedah že na prvi pogled komunicirajo vrsto ponudbe, obisk pa je pogosto kratek in funkcionalen.

Prostor je odet v naravne zemeljske odtenke, ki so jih popestrili z odtenkom terakote. Foto Ana Skobe

»Tokratna restavracija je v središču Ljubljane, z razgledom na Ljubljanski grad in povsem drugačnim kontekstom. Obisk takšne lokacije je praviloma bolj premišljen, gostje si zanj vzamejo več časa, zato mora tudi interier sporočati drugačno zgodbo – bolj umirjeno, vabljivo in doživljajsko,« še poudarjajo arhitekti in dodajajo, da jih je ob tem vodilo še eno vprašanje: kako sodobno-evropsko zasnovan interier povezati z azijsko kuhinjo, ki v našem prostoru še vedno predstavlja nekaj nekoliko drugačnega in eksotičnega. »Odgovor smo iskali v subtilnih asociacijah, materialih in atmosferi, ne v dobesednih simbolih. Rezultat je prostor, ki ostaja sodoben in lokalno umeščen, hkrati pa nežno namiguje na kulinarično identiteto, ki jo predstavlja.«

Dim sum košare kot oblikovalski motiv

Interier restavracije zaznamuje šest posebej za ta projekt oblikovanih tekstilnih objektov - v obliki pletenih krogov, vpetih v lesene okvirje, in podosvetljenih. To so motivi dim sum košar.

Interier zaznamujejo tekstilni objekti v obliki pletenih krogov, vpetih v lesene okvirje, in podosvetljenih – gre za motivi dim sum košar. Foto Ana Skobe

»Naročnica si je želela lesenih, podosvetljenih krogov, mi pa smo iskali način, kako bi jim dali vsebinski pomen in jih povezali z zgodbo prostora. Dim sum košare so se ponudile kot naravna asociacija – preprost, a prepoznaven element azijske kulinarične kulture, ki smo ga prevedli v sodoben oblikovalski jezik. Tako dekorativni elementi niso ostali zgolj estetski dodatek, temveč so postali subtilen del pripovedi, ki gostu prostor razkrivajo z nekoliko drugačne perspektive,« so povedali arhitekti iz biroja AKSL arhitekti.

Umestili so jih na grobo ometano steno in jo tako optično skrajšali. Pod kroge je umeščena dolga oblazinjena klop, ki se razteza od vhoda na eni do izhoda na drugi strani restavracije. Ob klopi je nanizanih 11 miz z vpadljivimi miznimi podnožji, ob njih 11 stolov, ki se s temno barvo lesa navezujejo na lesene dele klopi, s tekstilom pa na oblazinjene dele v izbrano tkanino.

Dialog med surovim betonom in toplimi materiali

Podobni po slogu, a vendar drugačni so stoli, nanizani okrog osrednjega dela restavracije, kjer gostje lahko sedijo ob točilnem pultu. Dodatno mehkobo sicer surovi, grobi in vidni betonski konstrukciji poleg barv dajejo tudi izbrana dekorativna svetila, ki s svojimi organskimi formami lebdijo v prostoru in mu dajejo piko na i.

Nad krajšo klopjo se tako spuščajo tri metuljem podobna lesena svetila, nad osrednjim pultom pa devet medeninastih svetil v dveh velikostih. Poseben značaj prostoru dajejo tudi po meri narejeni poličniki nad retro pulti, v katere so vpeti dekorativni stebrički, sestavljeni iz keramičnih posod.

V središče sanitarij so postavili samostoječ umivalnik iz rožnatega kerrocka. Foto Ana Skobe

Iz pritličja, kjer podobo prostora zaokroži temneje toniran parket, se obiskovalec ob polkrožni keramični steni po stopnicah, prekritih z mikrotopingom v toplem sivem odtenku, spusti v prostore sanitarij. Te zaznamuje samostoječ umivalnik iz rožnatega kerrocka, vijoličasto modra barva sten in stropa ter izbrana tapeta z grafičnim vzorcem. Dodatno eleganco prostoru dajejo težke žametne zavese v barvi stene, ki subtilno zakrivajo prehode v servisne prostore restavracije.

V toplejših mesecih leta je na zahodni strani objekta urejen tudi vrt, obdan z bambusom, s prostorom za dodatnih 40 gostov.

»Pri oblikovanju restavracij, barov in kavarn vedno izhajamo iz prepričanja, da mora biti užitek ob hrani podprt tudi z občutkom udobja. Še posebej v prostorih, kjer si gost vzame čas in se zadrži dlje,« še poudarjajo.

V tem projektu smo zato surovo prisotnost betonske konstrukcije uravnotežili s toplimi materiali, mehko teksturo in premišljeno osvetlitvijo. Tapecirani stoli in klopi, naravni les ter ambientalna svetloba ustvarjajo prijetno atmosfero, ki prostor mehča in ga naredi intimnega. Prav dialog med robustno arhitekturno osnovo in toplimi elementi daje interierju značaj.