

»O pohištvu po meri se splača razmišljati, kadar želimo res dobro izkoristiti vsak delček prostora,« pojasni mizar Matjaž Žumer, ki se s takšnimi projekti ukvarja že več kot dve desetletji. Po njegovih besedah je to prava izbira zlasti takrat, ko je prostor nestandardne oblike, ko naročnik išče posebne rešitve ali opremlja stanovanje za daljše obdobje. »Serijsko pohištvo pa ima smisel, če prostor opremljamo začasno ali če nas pri nakupu močno omejuje proračun,« dodaja.
Pohištvo po meri je projekt, ki se začne precej prej, kot bi morda pričakovali. Sogovornik poudarja, da se uspešen projekt vedno začne s pogovorom in usklajevanjem. »Lažje je, če ima naročnik že na prvem posvetu vsaj približno predstavo, kaj si želi, in osnovne mere prostora,« pojasni in dodaja, da je vsekakor najbolje, da se mizar vključi že v fazi načrtovanja ali prenove, saj lahko pomembno vpliva na postavitev inštalacij. »Ko se priključki načrtujejo glede na postavitev pohištva, se izognemo poznejšim prilagoditvam in s tem nepotrebnim stroškom in stresu.«
Po njegovih izkušnjah je prav zgodnja komunikacija tista, ki prepreči večino napak. »Če se naročnik pravočasno uskladi z izkušenim izvajalcem, se pozneje le redko pojavijo kakšne težave,« pravi. Zato svetuje, da pri večjih projektih sodeluje tudi notranji oblikovalec ali arhitekt, saj strokovnjak lažje poišče ravnovesje med lepim in praktičnim.
Ko govorimo o izkoristku prostora, pohištvo po meri resnično pokaže svojo prednost. »Manjše prostore lahko popolnoma izkoristimo z ustreznim okovjem – na primer z izvlečnimi mizami, skritimi posteljami ali pulti, likalnimi deskami, posteljami, ki se po uporabi pospravijo v omaro,« razlaga sogovornik. Med najbolj domiselnimi rešitvami, ki jih je vgradil v svoji karieri, so skriti pulti, predali pod stopnicami, skrite likalne deske in vrata, ki se zložijo v pohištveno nišo. Takšne rešitve omogočajo, da prostor ostane zračen in urejen, hkrati pa ponuja vse potrebno udobje.
V zadnjih letih naročniki vse pogosteje želijo čiste linije in skrito okovje, ki pohištvu dajejo eleganten videz. »Skrito okovje in enoten koncept po celotnem stanovanju so danes znak kakovostne izvedbe. Dober izdelek se tako zlije s prostorom, kar pomeni, da v njem ne izstopa, ampak ga dopolnjuje,« meni sogovornik.

Ko načnemo pogovor o materialih, se pokaže, kako zelo se je mizarska praksa spremenila v zadnjih desetletjih. »Trenutno so najbolj priljubljene laminatne plošče, ki se tudi najbolje obnesejo v praksi,« pojasni Žumer. Laminat je trpežen, cenovno dostopen in preprost za čiščenje, kar je za mnoge naročnike odločilen dejavnik.
A sam ostaja zvest naravnemu materialu: »Les se danes uporablja skoraj samo kot dekorativni dodatek, čeprav ima veliko prednosti pred umetnimi materiali, zlasti toplino in brezčasnost.« Les po njegovem prostoru doda dušo, laminat pa praktičnost, ki je za hitro življenje prav tako pomembna. Zato se v praksi pogosto pojavlja kombinacija obojega: leseni detajli na vidnih delih, umetni materiali tam, kjer sta potrebna odpornost in lažje vzdrževanje.
Majhni prostori, velike rešitve
Izvlečne mize, skrite postelje, predali pod stopnicami – ko je malo prostora, ustvarjalnost šteje dvojno. Pohištvo po meri lahko odpre kotičke, za katere sploh nismo vedeli, da jih imamo.
Estetske želje so pogosto tisti del procesa, ki načne največ dilem. »Veliko naročnikov pride z željo, da bi imeli stanovanje kot iz revije, a se potem pokaže, da potrebujejo prostor za vsakdanje življenje – za otroške igrače, oblačila, sesalnik in podobno,« se nasmehne mizar. Takrat je pomembno najti pravo razmerje med videzom in funkcionalnostjo. »Takšne dileme najbolje rešujejo notranji oblikovalci, saj lažje presodijo, kaj prostor prenese in kako združiti želje z realnostjo,« svetuje.
Tudi pri barvah in zaključnih obdelavah priporoča zmernost. »Največji izziv je uskladiti novo pohištvo z obstoječim, zato v takšnih primerih uporabimo barvne vzorce in iščemo odtenke, ki se dopolnjujejo. Če želimo nekaj osvežiti, pa zamenjamo le vidne dele pohištva,« razloži. Po njegovem mnenju mora biti dober dizajn tak, da »v njem zjutraj piješ kavo in zvečer dihaš mirno, brez občutka, da te prostor utesnjuje«.
Mnogi ne vedo, da lahko pohištvo po meri vpliva tudi na energetsko učinkovitost doma. Z razmislekom o postavitvi, legi prostora in uporabljenih materialih lahko dosežemo boljši izkoristek svetlobe in toplote. »Če pohištvo postavimo glede na vir ogrevanja in orientacijo prostora, lahko ta postane svetlejši in prijetnejši za bivanje,« pojasni Žumer. Naravni materiali, dodaja, namreč prispevajo tudi k boljšemu mikroklimatskemu ravnovesju v prostoru.

Vsak naročnik seveda vpraša tudi o ceni. Razlika med serijskim pohištvom in izdelavo po meri je po besedah sogovornika »zelo odvisna od kakovosti materialov in zahtevnosti izvedbe«. Če nizkocenovne kose iz množične proizvodnje primerjamo z izdelki po meri, je razlika občutna, a upravičljiva. »Pri pohištvu po meri ne plačamo le materiala, ampak tudi znanje, natančnost in prilagoditev prostoru, torej dodano vrednost, ki je serijska proizvodnja ne more ponuditi,« poudarja. Čas izdelave je prav tako spremenljiv, kot je cena. »Odvisen je od dobavnih rokov materialov, tehnologije, ki jo mizar uporablja, njegovih izkušenj in seveda želja naročnika,« pravi. Kakovostna izdelava preprosto zahteva svoj čas – a rezultat je kos, ki se v prostor prilega kot ulit in traja desetletja.
Zakaj po meri stane več – in se vseeno splača?
Ker ne plačamo samo materiala, ampak tudi znanje, natančnost in prilagoditev našemu domu. Dobro narejen kos ostane z nami desetletja in se prilega tako natančno, kot da bi bil del prostora od nekdaj.
Na koncu mizar Matjaž Žumer poudari, da je pohištvo po meri več kot le funkcionalna izbira, ampak naložba v dolgotrajno udobje. »Najlepši projekti so tisti, kjer vse deluje naravno. Kjer nič ne izstopa, a ima vse svoj namen. Takrat prostor diha in z njim tudi ljudje, ki v njem živijo,« sklene.
Pohištvo po meri torej ni razkošje, temveč način, kako domu vdihniti logiko, lepoto in ravnovesje. In čeprav se včasih zdi, da je pot do popolnega kosa daljša, se ob vsakem mehko odpirajočem se predalu in vsakem popolnoma izkoriščenem kotičku izkaže, da je bila vredna vsakega centimetra in centa.