6 ključnih dejavnikov

Da bi zasnovali dom po metodi Montessori, je treba slediti osnovnim, a ključnim, 6 dejavnikom:

• pogled skozi otrokove oči,
• podpiranje njegove samostojnosti,
• puščanje svobode,
• vključevanje narave,
• dopuščanje napak,
• ustvarjanje reda.

Otroku prilagojeno pohištvo

Bistvo prostora, urejenega ali opremljenega z Montessori pohištvom je, da je dom urejen po meri otroka. Kaj to pomeni? Predno izberemo pohištvo, se usedimo na tla in se vprašajmo, kako otrok vidi in dojema interier, iz katere perspektive ga vidi. Poglejmo na prostor skozi otrokove oči. Tako bomo spoznali, katere police so otroku nedosegljive, kaj je zanj previsoko in ali mu morda kaj zastira pogled. Zato je bistvo opreme, da je prilagojena otroku tako, da mu je vse na dosegu roke. Poleg tega, da so miza in stoli primerni otrokovi starosti in višini, naj bodo ob steni nizke omarice in police, da otrok doseže igračo, pobarvanko ali knjigo, ki jo želi. Pohištvo naj bo iz naravnih materialov.

Želja po samostojnosti

Načeloma ima vsak otrok izjemno željo po samostojnosti. S prilagojeno opremo bo malček lažje samostojen, kar ga bo navduševalo, da bo želel pomagati tudi pri gospodinjskih opravilih. Zato je smiselno, da tudi dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico, prilagodimo otroku. Ni potrebe, da bi zamenjali celotno pohištvo; zadevo si lahko zelo poenostavimo, pa vseeno zadostimo potrebam otroka. Na primer: v kuhinjski omari najnižjo polico ali predal namenimo za serviete, pribor, krožnike ali kozarce, tako da bo otrok lahko aktivno pomagal pri pripravi mize pred obrokom.

Red in struktura

V dnevni sobi nižjo polico regala namenimo otrokovim knjigam ali igračam, da jih bo lahko sam dosegel. Nad knjigami na polici bo imel otrok pregled, igrače pa naj bodo v košari ali škatli. Pri tem imejmo v mislih, da imajo otroci radi red in strukturo, ki jim dajeta občutek varnosti, zato naj ima vsak predmet svoje mesto, na katerega ga odrasli, otrok ali skupaj, konec dneva pospravimo. Knjige na polici, igrače v košari.

Košček narave v domu

 Poleg tega, da je priporočljivo, da se otrok dnevno giblje v naravi na svežem zraku, je smiselno tudi v dom vključiti naravo - rastline. Ko ima otrok recimo tri leta, mu že lahko dodamo v njegovo sobo rastlino, za katero naj skrbi. Jo sam zaliva in ko bo spremljal, kako raste, se bo učil odgovornosti. Če imamo doma domačo žival, lahko otrok že zelo zgodaj začne pomagati pri skrbi zanjo – ji strese hrano v posodico, natoči vodo, pelje s starši psa na sprehod … Tako se skoraj da skozi igro privadi odgovornosti, ki jo bo potreboval celo življenje.