Se spomnite tega pohištva iz sedemdesetih? Ga imate morda še doma?

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) bodo maja letos pripravili razstavo, posvečeno Bibi Bertok, eni najpomembnejših osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja. Razstava bo, kot so zapisali, ponudila prvi celovit vpogled v delo oblikovalke, ki je s svojim pohištvom desetletja soustvarjala vsakdan številnih jugoslovanskih domov. Na razstavi bodo na ogled pohištveni kosi ter bogata zbirka izvirnih načrtov, ki so jih v muzeju pridobili v zadnjih letih.

Pohištvo Manta, Stil Koper, 1976 Foto Arhiv MAO

Za celovitejšo predstavitev oblikovalkinega opusa na razstavi vabijo javnost k sodelovanju pri iskanju ohranjenih originalnih kosov pohištva, med drugim programov Manta, Plima, otroške sobe Nana in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, prosijo, da prispevajo k soustvarjanju razstave in pomagajo, da pomemben del slovenske oblikovalske dediščine ponovno predstavijo širši javnosti. Torej, če imate doma omenjeno pohištvo in bi ga želeli podariti muzeju, jim pišite na naslov knjiznica@mao.si.

Posteljica Nataša, Tovarna lesne galanterije Rimske toplice, 1975 Foto Arhiv MAO

Kdo je Biba Bertok?

Rodila se je v Celju leta 1941, diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je bila slušateljica smeri B pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Kustosinji razstave Barbara Predan in Špela Šubic izpostavljata, da Biba Bertok velja »za pionirko sistemskega pohištva pri nas, njeno delo pa zaznamujejo inovativni konstrukcijski principi, premišljena raba materialov in značilne kombinacije lesa, tekstila in barve«.

Svojo oblikovalsko pot je začela leta 1968 v tovarni Alples v Železnikih, kjer so jo zaposlili kot prvo oblikovalko v proizvodnji podjetja. Ta odločitev se jim je kmalu obrestovala, saj je prav njeno delo odločilno prispevalo k prehodu podjetja iz podizvajalske proizvodnje v razvoj lastnih avtorskih programov. »Že z zgodnjimi projekti, kot sta predsobni garnituri Alfa in Beta, je dosegla velik tržni in razstavni uspeh,« so zapisali v MAO.

Miza in stoli Plima, Oprema Izola, 1988 Foto Arhiv MAO

Od leta 1972 je delovala v Slovenijalesu, kjer je ustvarila vrsto prelomnih rešitev. Za patentirani univerzalni spoj sistemskega pohištva Brest Cerknica je prejela pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za otroško posteljico Nataša, ki je njen najbolj prepoznaven in večkrat nagrajeni izdelek. Sledil je program Manta, ena največjih jugoslovanskih pohištvenih uspešnic, ter program ABA, za katerega je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1987 do upokojitve je delovala kot samostojna oblikovalka.

»V času sodelovanja z velikimi pohištvenimi podjetji je pogosto naletela na odpor konservativnih komercialistov in se morala osebno pogajati, da so njene novosti prišle v prodajo. Njen zadnji pohištveni program Plima iz leta 1988 je na primer vključeval mizo, ki se poveča na način, kakršnega prej še ni bilo videti,« še pravijo v muzeju.