Preteklo šolsko leto je bilo tudi za študente drugačno, zaradi svetovne epidemije je potekal študij na daljavo. Na daljavo pa je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru (na magistrski smeri Inženirsko oblikovanje izdelkov in dodiplomski smeri Tehnologije tekstilnega oblikovanja) potekal tudi študentski natečaj za oblikovanje kavča, ki so ga izpeljali skupaj s podjetjem Kauch.

»Luka Debevec, direktor in ustanovitelj podjetja Kauch, je za izbor izpostavil kriterije, po katerih so v podjetju ocenjevali predstavljene rešitve. Izpostavil je pet meril, pri katerih so dali prednost dizajnu. Sledili sta ocena skladnosti s skandinavskim – minimalističnim slogom, funkcionalnosti in udobja, zahtevnosti izdelave oz. cene, ki mora biti skladna z drugimi izdelki podjetja, ter zanimiva zgodba. Avtentične zgodbe so tisto, kar  pritegne kupce in jim da ponos, da imajo nekaj prav posebnega,« pojasnjuje dr. Sonja Šterman, vodja Laboratorija za inženirsko oblikovanje.

Naslon, ki simbolizira obliko hribovja in srca

Na podlagi teh kriterijev je bila izbrana kolekcija Pruschtah, ki jo je zasnovala študentka Katarina Remic. Razvila je kavč, klop, počivalnik in pručko. Navdih za kolekcijo je črpala v slovenski tradiciji kmečkega pohištva in narodne noše. Naslon kavča simbolizira obliko hribovja in srca, ime Pruschtah pa izhaja iz narečne besede za moški telovnik. To je prvi realizirani kavč, ki je plod sodelovanja s študenti Inženirskega oblikovanja izdelkov s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.

Po besedah Luke Debevca ima Pruschtah velik potencial, zato so se odločili, da ga bodo izdelovali in bo v njihovi kolekciji sedežnih garnitur. Trenutno z oblikovalko še usklajujejo končne detajle. »Najpomembnejši kriterij je seveda, da je izdelava izdelka tehnično izvedljiva. Zato je dobro, da študentje spoznajo tehnične lastnosti materialov in možne izvedbe. Načeloma je skoraj vse izvedljivo, ampak nekatere izvedbe zahtevajo razvoj, kar si lahko privoščijo le večja podjetja,« odgovarja na vprašanje, katerim kriterijem mora izdelek ustrezati, da gre lahko v proizvodnjo. Drug kriterij je, kot še pravi sogovornik, da se izdelek sklada s preostalimi izdelki podjetja oz. z vizijo podjetja ali blagovne znamke. A hkrati se mora dovolj razlikovati od drugih, da pritegne pozornost, da stranke opazijo, da je nov.

Študentska kreativnost za boljšo prihodnost

»Tovrstna sodelovanja so nam v veselje, ker s tem pomagamo študentom, da razvijajo svojo kreativnost oz. ideje na konkretnem primeru. Hkrati se pa tudi sami naučimo od študentov kaj novega, sploh v smislu, kako razmišljajo mladi kreativci, ki nimajo tehnične podlage. Ko mi dodamo svoje tehnično znanje, se rodijo dobre ideje,« še pravi Debevec in dodaja, da bi morala slovenska podjetja več sodelovati s študenti na tak način, ker si s tem tudi pripravljajo boljši kader za prihodnost.

»Mentorje  projekta je še posebej razveselilo dejstvo, da so bili skoraj vsi projekti študentov kreativni in razviti do povsem uporabnega in estetskega izdelka, marsikdaj tudi z avtorjevo osebno noto.  Zanimivo je bilo spremljati napredovanje idej in videti, kako so različna temeljna znanja dodiplomskih študijev posameznih študentov vplivala na njihov slog in razmišljanja, iz česar je izvirala tudi različnost rešitev študentov. Podpiranje študentov v smeri razvoja lastnega sloga je pomembno, saj lahko s tem izrazijo svojo originalnost, ki je v današnjih časih sledenja in sledilcev vedno bolj primanjkuje,« ob tem še pravi Sonja Šterman.

Na natečaju so sodelovali tudi študentje Maša Belič, Martin Chuchurski, Izidor Hrastnik, Hana Pohajda, Peter Somi, Jasna Štampfer, Tim Vidovič in Luka Žuran ter Vitja Kos Krštinc pod vodstvom mentorjev dr. Sonje Šterman, dr. Kaje Pogačar, dr. Jasmina Kaljuna, mag. Petra Ciuhe in Aleksandra Praperja.

PREBERITE ŠE: Študentsko stanovanje