Suha roba v sodobni preobleki

»Ribniška suha roba ima več kot 500-letno tradicijo, ki jo je davnega leta 1492 potrdil Friderik III. Habsburški z izdajo krošnjarskega patenta. Z leti se je prilagajala in se oblikovno spreminjala glede na potrebe uporabnikov. V zadnjih desetletjih suha roba počasi usiha v uporabi in sami intenzivnosti izdelave, saj jo pri uporabnikih počasi izpodrivajo umetni materiali. Projekt SUHA+ ni le tradicija, je tudi povezovanje dizajna. Tako so se mojstrski izdelki prilagodili današnjemu času, potrebi novodobne kuhinje in slogom, ki jih zasleduje današnji čas,« poudarja direktor zadruge In situ Gregor Pirc.

Leseni izdelki so narejeni iz bukovega lesa. Foto CZM Kočevje

Sodobna reinterpretacija dediščine

Na pobudo zadruge Festival lesa so skupaj s partnerji (Kočevski les, Občina Sodražica, Rokodelski center Ribnica in Center za mladinsko kulturo Kočevje) pripravili vzorčno kolekcijo kuhinjskih in namiznih izdelkov, ki so jo poimenovali SUHA+. Nastala je pod taktirko izkušene oblikovalke Jožice Brodarič. Vzorčne izdelke iz lesa je pomagalo razvijati družinsko mizarstvo mojstra Bojana Zajca, ki ima na tem področju dolgoletno tradicijo in bogate, tudi mednarodne, izkušnje. Z njegovo strokovno podporo so v tradicionalno suho robo vnesli sodobne tehnološke postopke izdelave in dodelave. Za lesene izdelke so uporabili les bukve. Ročno izdelane prototipe keramičnih izdelkov pa je prispeval ljubiteljski rokodelec, lončar Janez Pogorelec iz Dolenje vasi pri Ribnici. Nekoč je bila namreč tradicija lončarstva na Ribniškem izjemno močna.

»V partnerskem projektu smo si izvajalci zadali cilj, da skozi sodobno reinterpretacijo nadgradimo častitljivo dediščino tradicionalne suhe robe. Rezultat je vzorčna kolekcija izdelkov, ki suho robo približujejo pričakovanjem sodobnih uporabnikov. Pri tem nas je vodilo spoznanje, da suhorobarstvo ni statična, v času zamrznjena kategorija, ampak predstavlja živo dediščino, ki se nenehno razvija. Kot kulturna dediščina mora zato ohranjati svojo avtentičnost, hkrati pa se mora tudi prilagajati zahtevam sodobnega časa. Ključna novost našega projekta je celosten in strokoven koncept posodobitve oziroma reinterpretacije suhe robe, ki jo spremlja tudi nadgradnja z drugimi dopolnilnimi izdelki iz lesa, tekstila in keramike,« so zapisali v sporočilu za javnost.

S kolekcijo sodobnih izdelkov suhe robe so poskušali ohraniti vzdušje tradicije. Foto CZM Kočevje

Kolekcija za sodobno kuhinjo in mizo

Tako je nastala kolekcija, ki obsega nabor izdelkov za vsakdanjo uporabo, od kuhinjskega do namiznega programa. Razdeljena je v štiri osnovne slogovne in barvne skupine, pri čemer je mogoče posamezne izdelke poljubno kombinirati med seboj.

Prevladujejo izdelki iz lesa, ki so dopolnjeni z izbranimi lončarskimi in tekstilnimi izdelki. Tekstilne dodatke so popestrili s potiski iz zakladnice vzorcev raličenja. Raličenje je tehnika okraševanja tekstila, najbolj značilna za Belo krajino, in velja za najbolj nežno in prefinjeno med vsemi slovenskimi vezeninami. Razširjeno je bila tudi v krajih ob Kolpi na Kočevskem, še zlasti v Poljanski dolini in na območju Kostela.

V jedilniškem oziroma namiznem segmentu kolekcije so poleg lesenih skled, podstavkov, pladnjev in krožnikov tudi izvirni lončarski izdelki in serviete. Kolekcija je konceptualno in oblikovno enovita, izdelki pa so med seboj komplementarni, kar bo omogočilo morebitni nadaljnji razvoj koncepta ter širjenje in prilagajanje nabora izdelkov tudi v prihodnje.

Iskanje ravnotežja med tradicijo in sodobnostjo

»Za oblikovalko je bil največji izziv zagotovo ohranjanje prepričljivega ravnotežja med precej togo tradicionalno formo suhorobarskih izdelkov in vpeljavo bolj sodobnih oblik. Pri tem je bilo treba paziti, da ne prevlada nobena od njih in da se združita v organsko simbiozo. Prepričana sem, da nam je to v veliki meri uspelo,« odgovarja Meta Kamšek, koordinatorica Festivala lesa, na vprašanje, kaj je bil največji izziv pri oblikovanju vzorčne kolekcije.

Na izdelke iz gline so dodali potiske vzorcev raličenja. Foto CZM Kočevje

Njihov poglavitni cilj, kot še pravi sogovornica, je bil ohraniti samo “vzdušje” te tradicije, ne glede na to, ali so posamezni izdelki oblikovani bolj rustikalno ali pa bolj moderno ali celo minimalistično. »V naši kolekciji smo se posvetili zlasti lesenim in keramičnim izdelkom oz. lesostrugarstvu in lončarstvu, tradicija suhorobarstva pa seveda zajema še druga specializirana rokodelska znanja, od sitarstva in obodarstva do posodarstva in pletarstva. Upamo, da se jim bomo lahko s podobnimi izhodišči posvetili tudi v prihodnosti,« še pravi sogovornica.

Ohranitev tradicionalnih tehnik izdelave

»Vsak kakovostno izdelan lesen izdelek v sebi skriva leta, ki jih je material preživel v naravi – gozdu, in leta pridobivanja ročnih spretnosti, ki jih je obrtnik prelil v uresničitev oblikovne ideje izdelka. Z ohranjanjem in pospeševanjem uporabe izdelkov SUHA+ se širi uporaba naravnih materialov in ohranja tradicionalna rokodelska znanja. Vse to vodi k prilagajanju izdelkov za današnji čas,« še poudarja Pirc.

»Najbolj očitna aplikacija tradicionalnih tehnik je segment lončarstva oz. keramike. Ta del kolekcije, ki zajema krožnike, bovle in skodelice, je bil izdelan nadvse prvinsko, z izključno ročno obdelavo gline. Dodali smo le potiske vzorcev raličenja, kar pa je tudi edina tehnološka dodelava. Malo drugače je v segmentu lesenih izdelkov, saj se suha roba že dolgo čase ne izdeluje izključno ročno, ampak tudi s pomočjo strojne obdelave,« odgovarja sogovornica na vprašanje, katere tradicionalne tehnike izdelave so ohranili.

»Razvoj se začne z željo po razvoju, ki se ga popolnoma zaupa oblikovalcu. Oblikovalec v želji po drugačnosti vloži veliko truda v svojo dizajnersko idejo, ki pa je v praksi lahko tudi neizvedljiva. Brez tega ni mogoče narediti nečesa drugačnega ali izjemnega. Temu je treba posvetiti posebno pozornost, da se oblikovalec in izdelovalec najdeta v okviru zmožnega,« pa poudarja Pirc.

Razstava in načrti za serijsko proizvodnjo

Omenjeno kolekcijo sodobne suhe robe si je mogoče do nedelje, 24. maja 2026, ogledati na razstavi v Urban centru v Ribnici. Po besedah sogovornice pa je tudi predvidena serijska izdelava nekaterih kosov kolekcije, ki bodo na voljo preko različnih prodajnih kanalov, od spletne prodaje do izbranih fizičnih trgovin, tako v lokalnem okolju (Rokodelski center Ribnica, jeseni 2026 v turističnem kompleksu Jezero v Kočevju), kot nacionalnem okolju, v Ljubljani in tudi na turističnih lokacijah, muzejskih in galerijskih trgovinah, prav tako tudi kot protokolarna darila. Kot je še povedala sogovornica, bo večina izdelkov na voljo čez kakšno leto dni, odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev za promocijo in začetno prodajo.

»Kolekcija je lahko zgled vsakemu rokodelcu, malemu obrtniku, da vidi, kaj je mogoče narediti iz lesa, ki ga vsakodnevno uporablja, in z delovnimi pripomočki, ki jih ima v lastni delavnici. Vse lahko naredimo s tem, kar imamo, potrebna je le močna volja in medsebojno zaupanje,« pa zaključi Pirc.