

Za marsikaterega ljubitelja kave je kafetjera nepogrešljiva. Prva je nastala pred več kot devetdesetimi leti v delavnici v italijanskem mestu Crusinallo, kjer je mojster Alfonso Bialetti ustvaril enega najbolj ikoničnih predmetov italijanskega oblikovanja in pripeljal espreso v domove. Leta 1933 je v svoji delavnici namreč izdelal predmet, s katerim je zaslovel po vsem svetu: Moka Express – kavni aparat na tlačnem principu, ki je vsakomur omogočal kuhanje dobrega espresa tudi doma.

Alfonso Bialetti, mojster, ki je v svoji delavnici najprej izdeloval aluminijaste polizdelke, potem pa, ko se je nekega dne zagledal v ženin pralni stroj, ki je imel takrat še velikanski kotel za vodo, perilo in milo, dobil preblisk, da bi bilo na podoben patent mogoče skuhati tudi kavo. Legendarna kafetjera Moka Express, ki je danes uvrščena tudi v stalno zbirko newyorškega muzeja sodobne umetnosti MoMA, je s štedilnikov izrinila svojo predhodnico napoletano, s katero so pripravljali kavo od konca 19. stoletja, in zanetila pravo revolucijo v pripravi kave v domači kuhinji. Do tedaj je bilo pitje espresa rezervirano za premožnejše obiskovalce kavarn in s tem za javni prostor, po iznajdbi majhnega in priročnega aparata pa so si ljubitelji lahko pripravili (vsaj približno) enako tudi v domači kuhinji. Ime je dobila po mestu Mokha v Jemnu – enem od prvih območij proizvodnje kave.
Kako deluje kafetjera?
Kafetjera je preprosta. Sestavljajo jo trije deli:
– Spodnji rezervoar za vodo.
– Kovinski lijak s sitom za mleto kavo.
– Zgornja komora – kamor se prelije skuhana kava.
Princip delovanja: segrevanje vode ustvari paro in tlak, tlak potisne vodo navzgor skozi kavno usedlino, kava se nato nabira v zgornji komori.
Hitro je postala eden najbolj priljubljenih italijanskih oblikovalskih predmetov na svetu, do danes je bila izdelana in prodana že v več kot 200 milijonov kosih. Vendar pa je svojo priljubljenost pridobila tudi zaradi zelo inovativne oglaševalske strategije, ki jo je zasnoval sin ustanovitelja, Renato, izvedel pa karikaturist Paul Campani. Leta 1953 je Campani po navdihu videza Renata Bialettija ustvaril ikoničnega "možička z brki", ki je še danes njihov prepoznavni znak.

A to ni edina kafetjera, ki prihaja iz sosednje države, znane po dobrem oblikovanju. Tudi pri podjetju Alessi so se s kafetjerami vpisali v zgodovino oblikovanja. Do zdaj je nastalo kar nekaj različic. Prvo kafetjero z oznako 9090 je leta 1979 oblikoval v Milanu živeči nemški oblikovalec Richard Sapper. Tudi ta je uvrščena v stalno zbirko MoMA in nagrajena s prestižno nagrado compasso d'oro. Sapper je pozneje oblikoval še eno različico kafetjere, ki nosi oznako RS09. Do danes je pri omenjenem proizvajalcu nastalo še nekaj kafetjer. V 80. letih 20. stoletja je arhitekt in oblikovalec Aldo Rossi oblikoval La Conico, nekaj let za njo pa še njeno bolj zaobljeno različico La Cupolo. V zgodovino Alessija so se uvrstile še Moka Alessi, ki jo je zasnoval oblikovalec Alessandro Mendini, pa Pina Piera Lissonija, Pulcina, pod katero se je podpisal oblikovalec Michele De Lucchi, ter manj znana Ossidiana Maria Trimarchija. Med novejšimi je kafetjera Menhir oblikovalca Michaela Anastassiadesa, ki so jo predstavili preteklo leto. Vsaka je prepoznavna in s pečatom avtorja – oblikovalca in prav tako vse še vedno izdelujejo.
Prve kafetjere so bile izdelane iz aluminija, ki dobro prevaja toploto in je bil v 30-ih letih cenovno dostopen material. Danes jih izdelujejo iz aluminija in nerjavnega jekla, ki je primerno tudi za indukcijske plošče. Sodoben trg ponuja različice od preprostih modelov do prestižnejših kolekcij, ki ostajajo zveste izvirni obliki.
Priprava kave v kafetjeri
– Spodnji del napolnite z vodo do višine ventila.
– Mleto kavo stresite v kovinski lijak, poravnajte, ne pritiskajte.
– Kafetjero sestavite in postavite na srednje močan vir toplote.
– Ko slišite značilno »pršenje«, kava prihaja v zgornji del.
– Kafetjero odstavite, tik preden začne spuščati piskajoč zvok, tako se izognete žganemu okusu.
Še nasvet: uporabite srednje fino mleto kavo, nikoli naj ne pride kava v stik z vodo pred grelnim procesom, prav tako kafetjere po uporabi ne čistite z detergentom – toplota in tlak ustvarita naravno patino, ki izboljša okus.