Tako uredite otroško sobo, da bo rasla z otrokom: nasveti arhitektke

Otroška soba je otrokov svet v malem. Premišljena razporeditev pohištva, dovolj prostora za igro in učenje ter dobra organizacija lahko poskrbijo, da ostane funkcionalna tudi z odraščanjem otroka. Pri načrtovanju zato ni pomemben le privlačen videz, temveč zasnova, ki omogoča preproste spremembe brez večjih posegov. O njenih ključnih elementih smo povprašali arhitektko Tjašo Justin.

Sobe za najmlajše člane družine naj bi bile barvite, domiselne in prilagojene njihovim uporabnikom. Mnogi starši se znajdejo pred zagato, kako jih opremiti, da bodo ustrezale starosti otrok in da bo v njih vse, kar je potrebno za igro in učenje. Otroška soba mora z leti opravljati različne funkcije, če ni dobro organizirana oz. zamišljena, hitro postane preveč zapolnjena, otrok pa težko najde stvari in še težje vzdržuje red.

»Ključno je, da otroške sobe ne načrtujemo samo za določeno starost, ampak kot prostor, ki lahko raste skupaj z otrokom. Osnova naj bo kakovostno pohištvo, dobra razporeditev, ki omogoča različne funkcije, od igre in ustvarjanja do učenja in druženja,« poudarja arhitektka Tjaša Justin. Pri mlajšem otroku je po njenih besedah pomembna zlasti prosta površina za igro, pozneje pa naj bo več prostora namenjenega učenju, hobijem in druženju. Zato naj bodo večji in dražji elementi čim bolj nevtralni, otrokovo osebnost in trenutne želje pa raje izrazimo z barvami, tekstilom, dekoracijo in dodatki, ki jih lahko čez čas preprosto zamenjamo.

VIDEO: Kako urediti otroško sobo, ki raste z otrokom - Montessori nasveti in arhitekturne rešitve

Razporeditev pohištva

Pri otroških in mladinskih sobah obstajajo pravila, ni pa enega samega predpisa, ki bi določal točno razporeditev pohištva, odgovarja arhitektka na vprašanje, kako vanje pravilno umestimo opremo. »Pri sobah, ki jih oblikujem, se trudim, da miza nikoli ni pred oknom. Postavitev pred oknom sicer zagotavlja veliko svetlobe, vendar ta direktna svetloba povzroča bleščanje in je naporna za oči. Mizo, če se le da, postavim pravokotno na okno, na levo ali desno stran. Če prostor dopušča, upoštevam, ali je otrok desničar ali levičar, da pri pisanju z roko ne meče sence na delovno površino. To je najpomembnejše pravilo, ki pa se ga ni vedno mogoče držati,« še pojasnjuje sogovornica in dodaja, da če to ni mogoče, težavo rešujejo z umetno osvetlitvijo oz. senčili, če je miza pod oknom. Pomembno je tudi, da ima otrok, ko sedi za mizo, pregled nad vhodom v sobo in se ne dogaja, da se mu kdo približa za hrbtom.

Sobico lahko popestrijo živahnejši odtenki. Foto Ground Picture/Shutterstock

Pri postelji je prav tako pomembno, da ima otrok iz nje dober pregled nad prostorom in vhodom, da ni na prepihu ter da ni preblizu radiatorja ali pod oknom. Visoke elemente je smiselno postaviti v najmanj osvetljen del oziroma tako, da ne jemljejo svetlobe.

Ne glede na velikost sobe moramo pri razporeditvi opreme poskrbeti, da imajo spanje, učenje, igra in druženje svoje mesto, hkrati pa ostane dovolj proste površine za gibanje. Tako kot velika otroška soba je tudi manjša razdeljena na cone, ki imajo vsaka svojo funkcijo, le vse je na manjši površini. V majhnem prostoru je pomembno, da je v celoti izkoriščen, kar zahteva dobro načrtovano pohištvo, ki ga lahko uporabimo večnamensko, na primer posteljo z dodatnim shranjevanjem, klop s predali, premični predalnik, ki je lahko dodatno sedišče ..., svetuje arhitektka.

Otroške sobe niso za Instagram, ampak za igro: opozorilo strokovnjakov (VIDEO)

Nevtralna paleta barv

Starši veliko pozornosti namenjajo barvam in dekoraciji otroške sobe. Kaj jim priporoča strokovnjakinja? »Pri izbiri barv prisegam na nevtralno paleto, da bo soba primerna za daljše časovno obdobje in bo rasla z otrokom. To so topla bela, peščena, topla siva v kombinaciji z lesom. Lahko se vključi tudi druge zemeljske odtenke, kot sta olivna ali žajbljevo zelena. Močne barve kombinacije so za otroke privlačne, a hitro zastarajo in je treba pohištvo kmalu zamenjati.«

Pri izbiri barv arhitektka svetuje nevtralno paleto, da bo soba primerna za daljše časovno obdobje. Foto Pixel-shot/Shutterstock

Otrokove želje glede barv so pomembne, nadaljuje sogovornica, vendar nikoli ne bi pustila, da sam izbere celotno barvno shemo. »Starši naj določijo nevtralne odtenke, ki bodo prevladovali, otrok pa lahko doda barve za poudarke, na primer za oplesk stene ali tapeto, sicer pa za preprogo, posteljnino, stol, dodatke ... To so elementi, ki se jih da dokaj hitro zamenjati in spremeniti videz ter značaj sobe. Običajno vprašam otroka, katera barva mu je trenutno všeč, ali pa mu pokažem barvno lestvico in si jo izbere.«

Otroške sobe iz slovenskih domov

Vsaj trije viri osvetlitve

Otroška soba potrebuje več virov osvetlit­ve. Najprej splošno osvetlitev, temperature 2700–3000 kelvinov (K), ki bo zagotavljala domačen občutek. Idealno je, pravi sogovornica, če kupimo svetilo, pri katerem lahko menjamo temperaturo, da je hladnejša, ko je potreben fokus za učenje, in toplejša za igranje oz. za večere. Lahko je to eno svetilo na sredini sobe ali več manjših.

Foto Followtheflow/Shutterstock

»Najpomembnejše svetilo je pri mizi. To osvetljuje delovni prostor, zato mora biti dovolj močno z enakomerno osvetlitvijo. Temperatura 3000 ali 4000 kelvinov oz. še bolje, da je nastavljivo,« svetuje arhitektka. Dodatno svetilo ponavadi umesti še ob posteljo kot bralno lučko na steni ali nočni omarici. To so glavna tri svetila za otroško sobo, po želji pa je mogoče dodati tudi osvetlitev garderobne omare in nežno nočno lučko.