

New York slovi kot mesto priložnosti, umetnosti in neizmerne energije. A za zaprtimi vrati stanovanj se dogajajo zgodbe, ki jih v filmih redko vidimo. Igralka in režiserka Tjaša Ferme, ki v mestu živi že skoraj dve desetletji, v Deloindom podkastu brez olepševanja govori tudi o temnejši, bolj nepredvidljivi plati bivanja v enem najbolj intenzivnih mest na svetu.
Požarne stopnice so ena najbolj prepoznavnih podob newyorških zgradb. V filmih delujejo romantično, skoraj nostalgično. V resničnem življenju pa so lahko tudi nepričakovan vhod v stanovanje.
Tjaša opisuje dogodek, ko je neznanec skozi nezaklenjeno okno vstopil v stanovanje, se usedel na kavč in se – povsem mirno – predstavil kot njen fant. V tistem trenutku nje sploh ni bilo doma. Dogodek bi bil skoraj komičen, če ne bi bil tudi srhljiv.
Takšne izkušnje v New Yorku niso nujno izjema. Gostota bivanja, stare stavbe in stalna pretočnost ljudi ustvarjajo okolje, kjer meja med zasebnim in javnim hitro postane zabrisana.
Občutek varnosti v New Yorku je pogosto varljiv. Tjaša Ferme pripoveduje, da se ji je že zgodilo, da je sredi noči v njeno sobo vdrl močno opit znanec njenega cimra, se zgrudil na njeno posteljo in jo skušal prepričati, da je to njegovo stanovanje. V drugem primeru, ko je mislila, da v novem domu ne bo več neprijetnih presenečenj, je nekdo ponoči trkal na njeno okno s požarnih stopnic. Posredovala je policija, sledila so odprta okna, pokvarjeni mehanizmi in prihod hišnika ob zori. Šele pozneje se je izkazalo, da je šlo za brezdomca, ki je ostal ujet na strehi stavbe. Dogodki, ki se zdijo kot filmske scene, so v New Yorku del realnosti – in opomin, da zasebnost v velikem mestu nikoli ni povsem samoumevna.
Nekdo je splezal po požarnih stopnicah v stanovanje, se usedel na kavč, se predstavil kot moj fant in čakal, da pridem domov.
Newyorška stanovanja so pogosto majhna, vroča in hrupna. Pozimi radiatorji tulijo in pregrevajo prostore do te mere, da so okna odprta tudi sredi januarja. Prav ta kombinacija odprtih oken, požarnih stopnic in goste urbane strukture ustvarja pogoje za nenavadne – včasih nevarne – situacije.
A hkrati je to tudi del mestnega ritma, ki ga Newyorčani sprejmejo kot nekaj skoraj normalnega. Mesto ne spi, ne počiva in ne obljublja popolne varnosti – ponuja pa intenzivnost, ki jo marsikdo zamenja za dom.
Zgodbe, ki jih Tjaša Ferme deli v podkastu, niso senzacionalistične. So iskrene, osebne in povsem realne. Kažejo New York takšen, kot ga doživijo tisti, ki v njem zares živijo – z vsemi kontrasti, absurdi in nepredvidljivimi preobrati.
Celoten pogovor, v katerem Tjaša govori o bivanju, stanovanjih, selitvah, stroških in življenju v mestu, ki nikoli ne spi, lahko poslušate spodaj.