Brez otrok, brez živali: kako strogi pogoji zapirajo vrata do najemnih stanovanj

Iskanje najemnega stanovanja je v Sloveniji že dolgo zahtevno, predvsem zaradi visokih cen in omejene ponudbe. A izkušnje številnih iskalcev kažejo, da cena pogosto ni edina težava. Poleg finančnega pritiska se pojavlja še en, vse bolj izrazit problem: strogi, včasih celo izključujoči pogoji, ki določene demografske skupine skoraj vnaprej izločijo iz možnosti najema.

Najpogostejše omejitve: “brez otrok, brez živali, nekadilci”

Med najbolj pogosto omenjenimi pogoji v oglasih in neformalni komunikaciji z najemodajalci se ponavljajo tri zahteve: brez hišnih ljubljenčkov, brez otrok in nekadilci. Gre za omejitve, ki se včasih pojavijo že neposredno v oglasu, pogosto pa jih najemniki slišijo šele ob prvem stiku z lastnikom.

Oddajanje stanovanja: obveznosti, davki in pasti, ki jih ne smete spregledati

Na slovenskih forumih smo našli kar nekaj zapisov, v katerih uporabniki poročajo, da so bili že ob vprašanju, ali imajo psa ali mačko, samodejno zavrnjeni – tudi če so bili pripravljeni plačati višjo najemnino ali dodatno varščino. Podobno se dogaja družinam z otroki, ki se pogosto znajdejo v kategoriji “nezaželenih” najemnikov, ne glede na stabilne prihodke ali dolgoletne reference.

Na enem od slovenskih forumov je uporabnik na primer zapisal: “Imava redne prihodke, oba zaposlena, urejeno zgodovino najemov. Ko omeniva psa, se pogovor konča. Včasih sploh ne odgovorijo več,” je zapisal. Podobno izkušnjo je imel tudi uporabnik drugega foruma: “V oglasih piše ‘po dogovoru’, v resnici pa pomeni brez otrok in brez živali. Ko to poveš, nisi več zanimiv.”

Pri najemu stanovanja se pogosto zgodi, da pasji lastniki niso dobrodošli. Foto Krakenimages.com/Shutterstock

Ko pogoji posežejo v zasebno življenje

Poleg klasičnih omejitev se v izpovedih najemnikov pojavljajo tudi bolj ekstremni pogoji, ki posegajo v njihovo vsakdanje življenje. Nekateri opisujejo najemodajalce, ki prepovedujejo obiske ali določajo, da v stanovanju nihče ne sme prespati, drugje so zapisani pogoji o omejenem številu obiskov, nadzoru nad tem, kdo prihaja v stanovanje, ali celo zahteve po predhodnem obveščanju o obiskih.

Na enem od forumov smo naleteli na dva zapisa, ki potrjujeta, da nemogoči pogoji niso mit, ampak resnica. “Lastnik je rekel, da obiski ne smejo prespati. Če kdo prespi, je to podnajem in kršitev pogodbe,” je zapisal prvi. Drug zapis na forumu pa dodaja: “Dobili smo pogodbo, kjer je pisalo, da naj v stanovanju ne bi imeli obiskov več kot enkrat na teden.”

Takšni pogoji po mnenju uporabnikov niso več povezani zgolj z varovanjem nepremičnine, temveč z nadzorom nad načinom življenja najemnikov.

Izkušnja samohranilke: “Ko slišijo, da imam otroke, pogovor končajo”

Posebej izpostavljena skupina v razpravah so samohranilke. Na slovenskih forumih se pojavljajo izpovedi žensk, ki opisujejo, da se iskanje stanovanja ustavi že ob omembi otrok. Nekatere navajajo, da so bile sprva povabljene na ogled, a po razkritju družinskega statusa niso bile več poklicane nazaj. Druge poročajo, da so jim lastniki odkrito povedali, da “iščejo nekoga brez otrok”.

Ena od uporabnic foruma je zapisala: “Ko rečem, da sem sama z dvema otrokoma, se vse ustavi. Ali se ne javijo več ali pa mi povedo, da iščejo nekoga ‘bolj primernega’.” Podobno izkušnjo je imela tudi druga uporabnica foruma, ki je dodala, da: “Na oglasih ni pisalo nič o otrocih. Na ogledu so bili prijazni. Ko sem omenila, da sem samohranilka, me niso več poklicali nazaj.”

Kaj je zakonito in kje se začne diskriminacija?

Slovenska zakonodaja najemodajalcem dopušča, da postavijo razumne pogoje, povezane z varovanjem nepremičnine – na primer zahtevo po nekadilcih ali prepoved kajenja v stanovanju. Prav tako lahko določijo višino varščine in trajanje najema.

Vendar pa izključevanje na podlagi osebnih okoliščin, kot so družinski status, starševstvo, zdravstveno stanje, v nekaterih primerih tudi spol ali starost, ni dovoljeno. Takšno izključevanje lahko pomeni posredno ali neposredno diskriminacijo, kar prepoveduje Zakon o varstvu pred diskriminacijo. Tudi popolna in avtomatična prepoved hišnih ljubljenčkov, brez individualne presoje, je pravno sporna, zlasti če se jo uporablja kot filter za določene skupine najemnikov.

Omejevanje možnosti najema, tudi če gre le za pasjega ljubljenčka, se šteje za diskriminacijo. Foto Pixel-shot//Shutterstock

Kaj lahko storimo?

Diskriminacijo lahko prijavimo zagovorniku načela enakosti, ki je samostojen državni organ, ustanovljen za spodbujanje enakopravne obravnave in zagotavljanje varstva pred diskriminacijo. Prijavo lahko oddamo po navadni ali elektronski pošti, bistveno pa je, da prijava vsebuje podatke o kršitelju ter navedbo okoliščin in informacije, ki izkazujejo neenako obravnavo na podlagi ene ali več osebnih okoliščin.