Kot je na sredini seji DZ pojasnil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, oba predlagana zakona po strukturi sledita veljavnima zakonoma in ju nadgrajujeta.

Predlagani gradbeni zakon uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja. Med drugim prinaša novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja, kot so možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni v določenih primerih, združitev lokacijske informacije in potrdila o namenski rabi v enem dokumentu, ki ga bo izdajala občina, in možnost gradnje objektov, ki nimajo vpliva na okolje, že po dokončnem gradbenem dovoljenju in ne šele po njegovi pravnomočnosti.

PREBERITE ŠE: GRADBENI ZAKON: NOVI ZAKON NE BO UPOČASNIL TEKOČIH PROJEKTOV

Po predlogu se bo nekaj novosti uveljavilo z zamikom, med drugim glede plačila komunalnega prispevka, ki ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje.

Poslanci so ob tem zavrnili dve od treh dopolnil, ki so jih predlagale nekatere opozicijske poslanske skupine. Sprejet pa je bil amandma LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezanih poslancev k 5. členu, ki določa, da bi bilo po novem predlogu plačilo komunalnega prispevka pogoj za prijavo začetka gradnje objekta. V predlogu zakona ni bilo opredeljeno, kaj se zgodi, če kateri izmed zahtevanih podatkov ali dokumentov ob prijavi začetka gradnje manjka. To dopolnilo določa, da če prijavitelj ob prijavi začetka gradnje ne priloži kateregakoli podatka ali dokumenta, se šteje, da prijava začetka gradnje sploh ni bila podana.

S predlaganim zakonom o urejanju prostora želijo medtem na vladi zagotoviti učinkovitejše vodenje postopkov priprave prostorskih aktov tako na državni kot na lokalni ravni ter učinkovitejše vodenje zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja, je v sredo pojasnil Vizjak.

Predlog zakona naj bi to med drugim dosegel z vzpostavitvijo projektnega vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju, nadgradnjo postopka načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu - od načrtovanja do dovoljevanja - ter integracijo celovite presoje vplivov na okolje v postopke priprave prostorskih izvedbenih aktov.

Poslanci so ob tem podprli dva od treh amandmajev, ki jih je vložila koalicija. Sprejet je bil tudi amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SAB, Levica in poslanske skupine nepovezanih poslancev, na podlagi katerega bo eno leto prej, 1. januarja 2024, v veljavo stopila prepoved postavitve trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje zunaj poselitvenih območij, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča.