Bi se na stara leta preselili v manjše stanovanje? Zakaj je to za Slovence še vedno tabu

V Sloveniji je ideja o veliki hiši dolgo veljala za simbol uspeha, varnosti in življenjskega cilja, zato so se dolga leta gradili domovi, ki so bili zasnovani za skupno bivanje več generacij ene družine. Danes pa se slika počasi spreminja - ne zato, ker bi si ljudje želeli manj, ampak ker ugotavljajo, da več prostora v praksi pomeni tudi več stroškov, več skrbi in več obveznosti.

Trend "downsizinga", torej zavestne selitve v manjšo in bolj funkcionalno nepremičnino, v Sloveniji sicer obstaja, a se uveljavlja počasneje kot v nekaterih drugih evropskih državah. Razlogi za to niso le finančni, temveč so globoko povezani z načinom bivanja, kulturo lastništva in demografskimi značilnostmi naše države.

Država velikih hiš in majhnih gospodinjstev

Slovenija ima zelo specifično stanovanjsko strukturo, saj velik delež prebivalcev živi v enodružinskih hišah; kar 66 % ljudi prebiva v eno ali dvostanovanjskih stavbah, povprečna velikost stanovanja pa je prav tako relativno visoka, okoli 104 m². 

Na drugi strani pa svoje dodaja še hitro spreminjajoča struktura gospodinjstev; število eno in dvočlanskih gospodinjstev narašča, pri čemer vsak sedmi prebivalec živi sam. To pomeni, da veliko ljudi - pogosto starejših - živi v nepremičninah, ki so bile nekoč prilagojene večjim družinam, danes pa ostajajo delno prazne. In prav ta neskladnost med velikostjo nepremičnin in dejanskimi potrebami je eden ključnih razlogov, zakaj se "downsizing" vse pogosteje pojavlja kot smiselna alternativa.

Koncept downsizinga se je v tujini že dodobra uveljavil, pri nas pa še ni povsem zaživel. Foto 3rdtimeluckystudio/Shutterstock

Zakaj ljudje o selitvi razmišljajo, a je pogosto ne izvedejo?

Čeprav se zdi "downsizing" logičen korak, se zanj v praksi odloči relativno malo ljudi. Raziskave kažejo, da je o selitvi razmišljala manj kot petina starejših v Sloveniji (okoli 18 %), delež pa z višjo starostjo še dodatno upada. Razlogi za takšen trend niso presenetljivi; večina jih namreč navaja močno čustveno navezanost na dom, občutek varnosti in identitete, strah pred spremembo ter pomanjkanje ustreznih alternativ. 

K temu prispeva tudi dejstvo, da so starejši v Sloveniji pogosto tudi lastniki svojih nepremičnin, kar pomeni, da niso prisiljeni v selitev zaradi najemnin, kot se to pogosto dogaja v tujini.

A ravno tu se pogosto skriva paradoks: lastništvo daje ljudem varnost, hkrati pa lahko vodi v situacijo, kjer posameznik ostaja v nepremičnini, ki je finančno in fizično ni več sposoben optimalno vzdrževati. Velike hiše imajo številne prednosti, a s seboj nosijo tudi svojo ceno; visoke stroške ogrevanja (kar še posebej velja za starejše, energijsko potratne objekte), nepredvidljiva popravila ter fizično zahtevna opravila nujnega vzdrževanja. In prav to so razlogi, zaradi katerih se nekateri kljub čustveni navezanosti odločajo za selitev v manjše nepremičnine.

Starejši bi se za selitev verjetno pogosteje odločali, če bi bilo na voljo več boljših možnosti nastanitve. Foto Dani D.g/Shutterstock

Kot pojasnjuje mag. Luka Jurič iz podjetja Novogradnje Maribor: »Po naših izkušnjah se ljudje za selitev iz hiše v stanovanje odločajo predvsem zaradi predvidljivih stroškov in manj vzdrževanja. Stare, energijsko potratne hiše pogosto pomenijo visoke in nepredvidljive izdatke ter stalna opravila. Novo stanovanje ponuja energetsko učinkovitost, talno ogrevanje, sodobne sisteme prezračevanja in večjo varnost. Gre za odločitev za udobje, manj skrbi in bolj organiziran način bivanja.«

In kot poudarja mag. Luka Jurič: smisel "downsizinga" ni zmanjšanje življenjskega standarda, ampak njegova optimizacija.

Stanovanje kot odgovor na sodoben način bivanja

Sodobna stanovanja danes ponujajo nekaj, česar stare hiše pogosto ne morejo: energetsko učinkovitost, predvidljive mesečne stroške, manj vzdrževanja in večjo varnost. Hkrati so arhitekturno bolj prilagojena dejanskim potrebam, brez odvečnih prostorov in z bolj premišljenimi tlorisi, pomemben premik se dogaja tudi pri razumevanju lokacije. Če je nekoč veljalo, da so najboljše nepremičnine tiste, ki so v bližini centra, danes to ni več pogoj. Razvoj infrastrukture namreč omogoča kakovostno bivanje tudi izven mest, kjer vse pogosteje rastejo tudi novi stanovanjski objekti.