Je starejša nepremičnina res cenejša? Prenova lahko hitro spremeni računico

Nakup starejše nepremičnine se na prvi pogled pogosto zdi finančno zelo smiselna odločitev. Rabljena stanovanja in hiše so praviloma cenejše od novogradenj, razlika v ceni pa lahko na isti lokaciji doseže tudi 50.000 ali celo 100.000 evrov. Prav ta razlika je pogosto razlog, da se kupci – zlasti mladi z omejenim proračunom – odločijo za starejšo nepremičnino.

Toda začetna računica je lahko varljiva.

Kot v Deloindom podkastu pojasnjuje Matjaž Nidorfer, direktor podjetja Taros, ki se ukvarja s prenovami, kupci pogosto vidijo predvsem nižjo prodajno ceno, manj pa razmišljajo o tem, koliko bo v resnici stala celovita prenova. Pri starejših stanovanjih in hišah je namreč pogosto treba obnoviti ali zamenjati elektroinštalacije, vodovodne napeljave, kopalnico, tlake, stene in druge ključne elemente bivalnega prostora.

Ko se vsi ti stroški seštejejo, se lahko začetna razlika med novogradnjo in rabljeno nepremičnino močno zmanjša – v nekaterih primerih pa celo preseže ceno novogradnje.

V novi epizodi podkasta Deloindom voditeljica Nina Štajner z gostoma – Matjažem Nidorferjem in pravnico Barbaro Pečenik – razpravlja o tem, na kaj je treba paziti pri nakupu starejše nepremičnine, kako realno oceniti stroške prenove ter katere gradbene in pravne pasti lahko kupca čakajo po nakupu.

Sogovorniki med drugim pojasnjujejo tudi, zakaj je pri ogledu starejše hiše ali stanovanja pogosto smiselno že na začetku vključiti gradbenega strokovnjaka ali pravnika, saj lahko pravočasno odkrijemo težave, ki bi kasneje bistveno podražile prenovo ali celo otežile prodajo nepremičnine.

Če razmišljate o nakupu starejše hiše ali stanovanja, prisluhnite pogovoru in preverite, kdaj je nižja cena res priložnost – in kdaj lahko postane finančna past.

POSLUŠAJTE CELOTEN PODKAST